Da gospodinje za praznovanja pretiravajo z jedmi, je znano. "Bolje je, da ostane, kot pa da je premalo," sem nemalokrat slišal tudi sam. Težave nastopijo, če hrana ostane in to ne malo hrane. Kaj z njo? Kot kaže se je s težavo srečala tudi sestra Nikolino, saj vsako leto v prvi oddaji po veliki noči pripravi vsaj eno jed, pri kateri lahko porabimo ostanke žegna, predvsem šunke. Letos so to piroške. Ruska jed, ki jo v njihovi redovni hiši rade vidijo na mizi. Recept je objavljen na internetu, sicer pa lahko tudi sam potrdim, da je okusna jed.
Prejšnja leta smo pripravljali še: omletno potico s šunko, omlete s šunko in omletni narastek. Bog žegnaj!
Za nami so velikonočni prazniki in današnje napovedi kažejo, da se bo teden začel zares. Pred prazniki in med njimi smo si tudi izrekali voščila. Nekaj sem jih pogrešal.
V nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini smo predstavili velikonočni utrip med rojaki. Velikonočno praznovanje v Melbournu je predstavil p. Ciril Božič. Med drugim je omenil - in to mi je zelo ostalo v spominu, da je voščilo ljudem izrekel tudi avstralski premier. Poudaril je, da je to praznik za verne in neverne, da vsako lahko najde sporočilo v tem. Spomnil se je tudi dežurnih služb, ki morajo v prazničnih dneh delati - gasilci, reševalci, policisti ... Premier Kevin Rudd je sicer kristjan, vzgajan je bil v katoliški veri (Wiki).
Pri nas takega voščila nismo slišali. Potem ko smo bili tega deležni v času vlade Janeza Janše, zadnji dve leti nič. Na nas se ni spomnil niti predsednik Slovenije (beri vseh Slovencev). Morda bosta to popravila za kakšne drug praznik. Morda, saj upanje zadnje umre. In še predlog: ko se bosta spomnila vseh, ki v prazničnih dneh delajo, naj ne pozabita omeniti cestninskih nadzornikov. Zanje je to največja sezona.
Aleluja!
Noč, v kateri je Jezus vstal od mrtvih,
je res velika noč,
noč, v kateri je življenje premagalo smrt,
upanje dvom,
gotovost negotovost
in ljubezen sovraštvo.
Aleluja!
Niso zaman naši predniki dni pred veliko nočjo poimenovali veliki. Po včerajšnjem spominu ustanovitve zakramenta Svetega Rešnjega Telesa in mašništva danes spremljamo Gospoda v njegovem trpljenju vse do smrti na križu. Ob njegovi smrti tudi zemlja pokaže žalost. Jutri bo Najsvetejše izpostavljeno v čaščenje. Kakor se k mrliču ne zberemo, da bi malicali in klepetali, ampak molili in ga priporočali božjemu usmiljenju, tako je jutri naše pravo mesto pri božjem grobu. Tam leži mrtvi Jezus.
Danes smo poslušali pasijon po Janezu. Besedilo sem že velikokrat slišal, a skoraj vedno v njem najdem drobec novega, ki me pritegne. Bolje ga razumem od takrat, ko sem gledal film Mela Gibsona: Kristusov pasijon. Povsem drugače pa doživim pasijon, ko zadnjih nekaj let poslušam radijsko izvedbo. Gre za dramatizacijo svetopisemskega besedila. Marjan in Tadej sta naredila odlično delo. Kar potegne te v zgodovino, na kraj dogajanja.
Kako prijetno bi bilo življenje, ko bi ljudje, ki imajo denar, tega uporabljali tako, kot bi ga uporabili tisti, ki ga nimajo. (Roland Dorgeles)
Denar je kratkotrajna, a potrebna dobrina. Hvala Bogu imam službo in nisem v strahu, kako bom preživel današnji dan. A še zdaleč ga nimam toliko, da bi mi bilo vseeno, kaj se z njim dogaja. Najbolj v nos pa mi gre, da mi nekdo ta pošteno zaslužen denar pobira, a za to bore malo ali nič naredi.