Matjažev blog

V sredinem večeru da piko na i oddaja Glasba z znamko. Nocojšnja bo tipično majska. To bo Marijina meditacija. Poslušali bomo predvsem zborovske pesmi, ki opevajo nebeško Mater, ki je 'pot, ki vodi v življenje, vrata nebeška'. Vmes boste lahko slišali različne zapise naših poslušalcev, tudi življenjske izpovedi. Še posebej globok bo tisti, ki ga je napisla poslušalka Majda iz Špitala ob Dravi z naslovom '...in mesec maj bo meni raj'. Ponovitev oddaje bo ponoči, posnetek pa boste lahko našli tule.

Včeraj smo bili na 4. festivalu družin v Laškem. Tja smo imeli namen iti ne glede na to, da so me organizatorji (Zavod Iskreni.net) prosili za povezovanje na glavnem odru. No, morda bi odločitev spremenili zaradi vremena, tako pa smo prav zaradi njega prilagodili našo zasedbo: najmlajšo smo pustili v varstvu pri babi. Dež je najbrž številne odvrnil od prvotne odločitve (to se je najbolj videlo, ker ni bilo prijavljenih za Dogodivščino s Fifi in cvetličniki), a po ocenah organizatorjev nas je bilo kljub temu šest tisoč. In kako je bilo?

Full story »

To je vprašanje, ki sta mi ga pred dnevi zastavili hčeri. Malo sem bil začuden, saj vendar ni jesen. A kmalu mi je postalo jasno. Otroci še ne poznajo koledarja, opazujejo pa naravo: oblaki, dež, mraz ... vse to jih spomni na jesen in tudi na kostanj. Težko sem jima razložil, da še ni jesen, da je samo vreme tako. Prizmam, da sem ga tudi sam malo naveličan. A verjamem, da za dežjem posije sonce. Baje se bo začelo krepiti anticiklonsko območje in bo izpodrinilo hladen in vlažen ciklonski zrak. Pridejo torej jasnina in počasi tudi toplejše temperature. In upam, da tudi poletje. Kakšno pa bo? Baje, da normalno in ne tako, kot zadnjih nekaj let. Zanimiv zapis sem našel tule.

Danes imamo radijci še prav posebno nalogo, govoriti o tem, kar je, čeprav tega ne vidimo. Pa ne mislim, o Jezusu, ki je med nami, čeprav se danes na Gospodov vnebohod spominjamo, da je šel v nebo in takrat ni bilo grenkobe, ampak veselje. Mislim o prazniku samem. V Nemčiji in Avstriji je recimo dela prost dan. Praznik je vedno na četrtek, štirideset dni po veliki noči. Radijci smo ga že praznovali, v kapeli smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval brat Štefan Kožuh. Veliko lepih misli je izrekel, med drugim tudi: "Ni resnično le to kar je vidno, resnično je mnogo več in mnogo bolj kot tisto, kar vidimo ali otipamo." In o tem 'pričujemo' in 'oznanjamo' v tem življenju: "V prvi vrsti smo poklicani biti priče vstajenja in življenja Jezusa Kristusa, živega med nami. Pričuje lahko le tisti, ki je bil zraven, ki je videl in slišal, doživel nek dogodek." Papež Pavel VI. je dejal: Svet bolj kot učitelje potrebuje priče.

Smo v "križevem tednu", včeraj, danes in jutri so prošnji dnevi. Tisti, ki jih je uvedel, danes goduje. To je škof Mamert, ki se je rodil okoli leta 400 v Franciji. Takrat so ljudi pestile različne nesreče: požari, pomanjkanje, prepiri, vojske ... Na veliko noč leta 469 je gorelo in škof je vso noč bedel pred oltarjem in molil. Zjutraj se je ogenj pomiril. Vernikom je razodel zaobljubo in jih prosil, naj pobožno živijo. Prošnje dneve so najprej imeli samo v škofiji, nato so se razširili na vso Cerkev in so še danes aktualni. Pri nas imamo tri dni maše na podružnicah. Zelo je pestro in živahno, sploh, ker prihaja veliko šmarničarjev. Pred mašo se gre iz cerkve in prosi za blagoslov polj in drugega človeškega dela, za varstvo pred naravnimi ujmami, za lepo vreme. Še posebej mi v spominu odmevajo besede: Podari in ohrani sad zemlje. Se ljudje sploh še zavedamo, da je naše življenje odvisno od dobre letine, danes, ko lahko v vsakem trenutku dobimo (kupimo) raznovrstne sadove zemlje, ko se več ne pripravlja ozimnice, ko nam je vse na dosegu roke?