Matjažev blog

Danes je k meni prišel sosedov fant povprašat nekaj matematičnih stvari. Jutri ima popravni izpit. Pri reševanju sva potrebovala kalkulator. Ker je svojega pozabil, sem pobrskal za mojim. Uf, kakšno veselje, ko sem ga našel. In koliko nostalgije po srednji šoli, kjer mi je bil nepogrešljiv spremljevalec. Res da sem si ga kupil šele v tretjem letniku, a z njim sem opravil čuda stvari. Ne toliko pri matematiki, kot pri različnih strokovnih predmetih ... Pa me je zaneslo v razmišljanje o življenju: osnovna šola, srednja strojna šola, fakulteta za matematiko ... in zdaj: na radiu. Nikoli si nisem kaj takega mislil. A čudna so božja pota in prav pretresljivo je, kaj se zgodi, če jim slediš. Če jih slišiš in upaš, da si prav slišal in se prav odločil. In se na poti sprašuješ, če si prav izbral in boš dosegel cilj. Bog ve, kaj mi bo še življenje namenilo. Bom na naslednjem križišču izbral pravo pot?

V tednu pred največjim Marijinim praznikom sem bil na Brezjah. Tam je bilo na zunaj že vse pripravljeno na praznovanje, notranje pripravljanje pa se je še dogajalo. Ljudje so - tudi v skupinah - poromali k Mariji in se ji priporočali v molitvi in s prejemom zakramentov.

Na praznik bomo obnovili tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji. Ob tem ne pozabimo, da rojaki v Argentini že več kot 20 let po vsaki nedeljski maši molijo za domovino. Več...

Pred časom se je voznikov sedež zataknil. Ni šel ne naprej ne nazaj. Zadeva je bila toliko bolj nerodna, ker se je to zgodilo v poziciji za ženo. Nekaj dni sem grizel kolena, pogledoval pod sedež, med vodila, potiskal naprej in nazaj, a ni bilo pomoči. Avto sem odpeljal na servis in prijavil okvaro mehanizma ter uveljavljal garancijo. A ni bil okvarjen mehanizem, v vodilu sedeža se je zagozdila barvica. Starejši hčeri se med vožnjo z avtom radi kratkočasita tudi z risanjem in barvanjem. Ne vem kdaj in ne vem kako, a ena od barvic je nekoč padla na tla. Ne vem kdaj in ne vem kako se je zakotalila po tleh. Prav v vodilo voznikovega sedeža. Garancije mi niso priznali, denarnica pa je oškodovana za 50 evrov. Zgrozil sem se ob ceniku - ura manj zahtevnega dela 44 evrov, srednje zahtevnega 48 in najzahtevnejšega 51. Ob tem pomislim - in kako zahtevno je bilo delo delavcev na športnem objektu, ki so ga te dni odprli, da so dobili tako mizerno plačilo? Kdo je tu denar spravil v svoj žep?

Pred nekaj leti sva z ženo uvedla tradicionalni avgustovski izlet. Dva dneva sva le mož in žena, otroci pa so v varstvu. Prvo leto sva šla z vlakom v Benetke, drugo leto z letalom v Bruselj, tretje leto sva kolesarila po Prekmurju, lani zaradi dojenčka nisva šla nikamor, letos pa sva znova sedla na kolo. Odpravila sva se na avstrijsko Koroško in kolesarila ob Dravi ter v Podjuni. Skupaj je za nama 132 km, predvsem pa veliko lepih doživetij, iskric, smeha in pogovorov. Mirno lahko rečem, da je bil to čudovit čas in da sva zelo srečna, da sva si ga 'vzela'.

Minuli konec tedna sva si ogledala odlično predstavo, pravi spektakel, ki so ga pripravili v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Že več let enega od avgustovskih večerov preživiva v duhu kulture, ki jo tam postavljajo na oder. Letošnja izbira je fenomenalna. Uživala sva ob igri, pogledu na oder in občudovala uigranost amaterskih in profesionalnih igralcev. Studenec ima res svoj čar in le še ta konec tedna se mu lahko prepustite.

To je skoraj celotna serija nastopajočih na predstavi, med njimi je tudi Seškova družina. Vsi so zelo dobri, no Juretu manjka nekaj vaj v lokostrelstvu, zato bomo v prihodnjih dneh v radijski atrij postavili tarčo, da bo malo vadil :-)