Danes je k meni prišel sosedov fant povprašat nekaj matematičnih stvari. Jutri ima popravni izpit. Pri reševanju sva potrebovala kalkulator. Ker je svojega pozabil, sem pobrskal za mojim. Uf, kakšno veselje, ko sem ga našel. In koliko nostalgije po srednji šoli, kjer mi je bil nepogrešljiv spremljevalec. Res da sem si ga kupil šele v tretjem letniku, a z njim sem opravil čuda stvari. Ne toliko pri matematiki, kot pri različnih strokovnih predmetih ... Pa me je zaneslo v razmišljanje o življenju: osnovna šola, srednja strojna šola, fakulteta za matematiko ... in zdaj: na radiu. Nikoli si nisem kaj takega mislil. A čudna so božja pota in prav pretresljivo je, kaj se zgodi, če jim slediš. Če jih slišiš in upaš, da si prav slišal in se prav odločil. In se na poti sprašuješ, če si prav izbral in boš dosegel cilj. Bog ve, kaj mi bo še življenje namenilo. Bom na naslednjem križišču izbral pravo pot?