Matjažev blog

Četrtkov dan smo posvetili 100. obletnici rojstva blažene Matere Terezije. Velike žene, vzornice tudi za današnji čas. Prebiral sem knjižico z njenimi molitvami in v oči mi je padel naslednji zapis - upam, da bi bo trajno padel tudi v srce :-)

Ponižnost je: čim manj govoriti o sebi,

ne mešati se v tuje zadeve,

paziti, da nismo radovedni,

z veseljem sprejemati nasprotovanje in popravke,

iti mimo tujih napak,

sprejemati zapostavljenost, pozabo in sovraštvo,

ne iskati, da bomo posebej ljubljeni in sprejeti,

vljudno odgovarjati, tudi ko nas izzivajo,

nikoli ne poteptati dostojanstva nikogar,

ne razpravljati, niti takrat, ko imamo pravico,

izbirati vedno tisto, kar je težje.

Zadnje dni mi gredo domači politiki in gospodarstveniki že pošteno na živce in sem malo več pozornosti usmeril svetu. Pretresel me je dogodek v Čilu. 33 rudarjev je ujetih 700 metrov pod zemljo. Našli so jih po 17-ih dneh, čeprav so bili že vsi upi, da so še živi, propadli. Njihova vez s svetom je ozka plastična cev. Kot poroča BBC, so jim bazeni z vodo v notranjosti, skupaj z vodo iz naprave za vrtanje in prezračevalnih jaškov, pomagali preživeti. Želijo si hrane, zobne ščetke in nekaj za oči. Dobili so že glukozo, tablete za rehidracijo in zdravila. Sledilo naj bi veliko visokokalorične hrane, podobne kot dobijo astronavti. Različna so poročila, v kako velikem prostoru so. Kakorkoli, želim jim: Drž'te se (več mesecev zna trajati reševanje - tega rudarjem (še) niso povedali). Ne predstavljam si, da bi bil v njihovi koži. Vidim pa, kako močno je življenje in kako majhni smo še vedno velikokrat ljudje in naša razmišljanja. Zato mi gredo še toliko bolj na živce tisti z začetka sestavka, ki se prepirajo za brezvezne reči.

V nedeljskem jutru smo se podali proti Voglu, kjer je potekalo 32. srečanje Prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče. Vožnja je bila zelo tekoča, enako je šlo na spodnji postaji nihalke in na vrhu nas je pričakala čudovita gorska narava.
Potem smo bili pri čudoviti maši, ki jo je daroval nadškof Alojz Uran. Kaj je bilo pri maši čudovito? Meni še posebej psalm, ki ga je zapel nadškof in seveda njegove besede pri pridigi.
Po maši smo se podali na Orlove glave, do križa. Najmlajša je že po nekaj metrih v nahrbtniku zaspala, večji sta se pogumno vzpenjali. Mogoče je bila dobra spodbuda nagrada - da se bomo nazaj peljali z sedežnico. To je bilo še eno novo in posebno doživetje.

Po kosilu smo šli še do sirarne na Zadnjem Voglu. Pot smo si krajšali z zgodbicami o Smrkcih. Izlet smo zaključili v dolini s skokom v prijetno sveže Bohinjsko jezero. Da bi se izognili gneči, smo se nazaj peljali čez Mlino, Ribno, Lancovo in Lipniško dolino. Dan, ki ga je naredil Gospod, bo ostal v lepem spominu.

Naša družina je imela včeraj zadnji skupni počitniški dan med tednom. Komplicirano, ni kaj. Kakor koli, ta dan smo se vzeli zase. Šli smo v Terme Čatež. Starejši sta videli reklamo po televiziji in naju nagovorili. Ponavadi vzamemo tri- ali štirurne vstopnice za bazene, tu jih nimajo in smo se kar malo hudovali, ko smo morali vzeti celodnevno. A kako napak bi bilo, če bi vzeli časovno krajšo. Po sedmih urah smo se komaj odpravili proti domu in še to zato, ker smo se bili napovedali na obisk. Skratka: uživali smo 500-odstotno (vsak 100-odstotno), enoletna Meta je kar cepetala ob toboganu pri gusarski ladji, njeni sestri sta jo pretaknili z vseh koncev. Da ne omenjah drugih toboganov in bazenov. S Simono sva ugotovila, da je to raj za otroke. Čudovit dan je torej za nami, prava pika na i počitnicam. V ponedeljek pa spet v šolski delovni ritem, pa otroci v varstvo ...

Kaj bi brez hladilnikov? Doma ali v poslu. Ni več trgovine brez njega, ne bencinske črpalke - tudi avtomatske. Pri nakupih v poletnih dneh grem ponavadi kar hitro mimo hladilnih omar. Precej bolj mrzlo je tam, kot v drugih delih. Degustatorji so ob hladilnih omarah tudi poleti v velurjih ali vsaj puloverjih. Zadnjič pa sem bil v trgovini, ki je imela vse hladilne omare zaprte. Sprva mi je bilo čudno, saj je bilo treba odpreti več vrat, da sem prišel do prave stvari. A začuda ob teh omarah ni bilo hladno. In kar je pomembnejše, precej manjše so bile najbrž tudi toplotne izgube. Precej manjša je najbrž poraba elektrike. Razmišljam, koliko bi na leto prihranili, če bi vseh trgovinah bilo tako.