Evtanazija je dovoljena v Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Švici, v nekaterih ameriških zveznih državah in  na Tajskem. V Belgiji znova razpravljajo o njej. Razpravo so znova sprožili prejšnji teden, ko se je za evtanazijo odločil 44-letni Belgijec, ki je bil prej ženska in je trdil, da je bil po spremenitvi spola - operacija ni bila uspešna - izpostavljen 'neznosnemu psihičnemu trpljenju'. Zdaj dežela razpravlja o tem, ali naj zakon o legalni evtanaziji razširijo tudi za mladoletne in psihično bolne. Cerkev je nad tem zgrožena!

Evtanazijo so v Belgiji legalizirali leta 2002 in tako za Nizozemsko postali druga država na svetu, ki se je odločila za to. Leta 2003 je evtanazijo zahtevalo 235 bolnikov, leta 2006 že 428, leta 2008 takih prošenj že kar 705. Leta 2012 je dovoljenje za takšno smrt dobilo 1432 ljudi. Evtanazijo lahko zahtevajo odrasli bolniki, katerim »bolezen povzroča trajne in neznosne fizične in psihične bolečine«, ki je posledica "nesreče ali neozdravljive bolezni". Oseba mora biti pri zavesti, ko zaprosi za takšno smrt in mora v to privoliti.

Najpogostejši prosilci evtanazije so mladi, oboleli za rakom, sledijo jim ostareli, ki so stari nad 80 let -18 %. Čez 6,5 % je bolnikov, ki bi jih sicer čakalo še kar nekaj let življenja, a so v glavnem oboleli za degenerativnimi boleznimi. Večina prejemnikov evtanazije je ubitih na svojem domu s pomočjo prekomerne doze močnih pomirjeval.

Na spletu sem našel primer osebe, ki si je pred šestimi leti želela evtanazijo, a je zdaj polna življenja in želi študirati. Bili so ljudje, ki so ji želeli dostojanstveno oditi s tega sveta, a Bog je imel drugačne načrte z njo.

Poljak Janusz Switaj je imel leta 1993 prometno nesrečo z motorjem. Takrat je bil star 18 let. Po nesreči je ostal paraliziran, dihal je lahko le priključen na aparate. Pred šestimi leti je zaprosil za evtanazijo in v državi je sprožil žgočo razpravo o tem vprašanju. Njegova prošnja je bila zavrnjena, čeprav je bilo javno mnenje na njegovi strani. Z njim je prišla v stik igralka Ana Dymna, ki vodi Fundacijo "Kljub vsemu", ki se ukvarja s pomočjo ljudem s posebnimi potrebami. Ta sestanek je spremenil njegovo življenje Dymna mu je pomagala kupiti voziček, tako ni bil več ves čas v postelji in je lahko šel okoli. Ponudila mu je službo v njeni fundaciji in Januš se je začel ukvarjati s pomočjo invalidom. Odločil se je, da bo opravil maturo, o kateri vsa leta nepokretnosti ni razmišljal. Uspel je in se odločil, da bo študiral. Letos je začel študirati psihologijo na Šlezijski univerzi v Katovicah. Želi pridobiti dodatna znanja , ki mu bo pomagal pri delu v fundaciji.

Janusz pravi: Sem živ primer, da si mora človek vedno postavljati cilje v življenju in jih poskušati izpolniti. Ana Dymna pa pravi: Včasih, ko je človek zlomljen in se počuti nepotrbnega, je dovolj že, da mu podarimo nasmeh. Včasih je treba spodbujati, včasih pa samo prositi, da nekaj naredi. Njena psihologija očitno deluje! Januš je zdaj človek, ki uživa v življenju v tistem, kar mu je namenjeno. V nekem pogovoru z novinarji je dejal: Ko se zjutraj zbudim in je dan sončen in lep, je to zame razlog za veselje.