Že od srede razmišljam, kam in kako in zakaj post. Naj si postavim sklepe? Kakšne? Določene slabosti ali napake ali kakorkoli jim že rečemo me spremljajo že toliko časa, da sem jih sprejel. Nisem se jih navadil, sprejel sem jih kot prstni odtis ali če hočete križ, ki ga pač vsak dobi za svoje potovanje na zemlji. Naj se odpovem razvadam, a potem pa po veliki noči z njimi nadaljujem, pa še nadoknadim zamujeno? Jap, bo pač treba. Treba se bo spraviti v red, tudi kdaj ukazati samemu sebi. Treba bo tudi reči ne, iz plitvine iti v globino, iz mlačnosti v konkretnost. A ne bom šel sam. Ne bom zmogel in tudi brez veze bi bilo. Tebe, Kristus, bom vzel s seboj.