Z veseljem sem bil del letošnjega največjega dobrodelnega koncerta v Sloveniji, ki ima hkrati najdaljši stalež in ki je pomagal številnim slovenskim družinam. Dolgo časa so bili metuljčki v trebuhu. Biti sovoditelj na takem velikem dogodku, ki ga hkrati prenaša televizija, ni mačji kašelj. Poseben čar ima popoldanski koncert, kjer pridejo prostovoljci Karitas iz vse Slovenije. Ti se mi zdijo enako, če ne še bolj pomembni kot gostje na večernem koncertu. Spoštujem jih in njihovo veliko delo zelo cenim. Skoraj 10 tisoč jih je! Zato sem do popoldanskega koncerta pristopil enako odgovorno in spoštljivo kot do večernega. Vesel in počaščen sem bil, da sem imel za sovoditeljico Mojco Mavec. Na ekranu mi je vedno delovala toplo, sproščeno in prijazno. Tudi dejansko je taka. Prav nobenega občutka vzvišenosti mi ni pokazala, čeprav ima ona dolgo televizijsko kilometrino, jaz pa prav nobene. Dobro sva se ujela. Nobene napetosti nisem čutil. Prav nasprotno: veliko sproščenost. No, toliko za danes, več bom napisal v prihodnjih dneh. V tem času pa si lahko ogledate posnetek koncerta na tej povezavi.