Bil je torek pred dobrim mesecem dni, ko se je nenapovedano oglasil na radiu. Prišel je v Ljubljano na prvo konferenco slovenskih novinarjev iz domovine in sveta (od tam je tudi fotografija). Oglasil se je, da bi se zahvalil, ker mu vsak dan pošiljamo besedila naših informativnih oddaj. Kot je omenil, je to edini dnevni vir Cerkvenih novic. Že vrsto let namreč pripravlja radijsko oddajo v slovenskem jeziku. Dolga eno uro, na sporedu pa je enkrat na teden. Seveda je to njegovo ljubiteljstvo. Dela za slovenstvo in iz ljubezni do njega. Prostovoljno, brezplačno. Zanimivo se mi je zdelo, ko je omenil, da ob drugačni službi to ne bi šlo. Dela namreč na eni od cestninskih postaj, torej pobira cestnino. To mu omogoča, da misli še na oddajo. Ideje si zapiše in ko ima odmor (torej ne kadar koli med delom!), že lahko koga pokliče s svojega mobitela ... in tako počasi nastaja oddaja. Izredno je gotovo tudi to, da bo prav kmalu minilo 25-letnica neprekinjenega oddajanja Okenca v Slovenijo. Čestitke!