V Mariboru na Slomškovo nedeljo. Ne bi šel, če bi radijci ne imeli programa pred mašo. Pa ne, da me Slomšek ne vleče, pa ne, da me slovesnosti ne veselijo. Ampak nedeljsko popoldne je za družino :-) (Majhnim) Otrokom dolge slovesnosti, pri katerih se zanje nič ne dogaja, niso ravno ljube. Zato je pač bilo tako, da v Mariboru ni bilo veliko družin z (majhnimi) otroki. To pač ni bilo srečanje zanje. Če je kdo računal nanje, se je uštel. Slovesnost je bila sicer lepa, doživeta, v lepem okolju, tekoča (če odštejemo nuncijevo zamudo) ... a za določen krog ljudi. Če so bili včasih ljudje veseli, da so bila taka srečanja in da so lahko prišli skupaj, zdaj ni več tako. Zdaj je treba imeti razlog, človek se mora najti v programu, nekaj mora tam dobiti (seveda tudi dati), a more biti pisan njemu na kožo. Če smo že med tednom tako razbiti zaradi služb in drugih dejavnosti, je vsaj vikend (kadar je prost) čas, ki ga moramo preživeti skupaj - če želimo preživeti in ostati skupaj. Več fotografij.