Sem nameraval že v sredo, pa ni šlo, v četrtek pa sem se le odpravil. Čeprav je pri nas pihalo kot za stavo in so bila poročila o voznih razmerah slaba, sem ostal trden pri svoji odločitvi. Namesto v Rateče sem jo mahnil proti bližjemu Jezerskemu. Po dolini Kokre je sem in tja malo pihljalo, nekaj snega je nanoslio na cesto. A v primerjavi z dolino je bila to malenkost. Na Jezerskem pa o vetru skoraj ni bilo sledu. Res, še posebej pri jezeru, kjer so urejene tekaške proge. Tja me je vleklo. O, kakšen sprejem sem doživel: sveže potegnjene proge in bil sem čisto sam! Časa za miganje in uživanje res ni bilo veliko, pa tudi moja kondicija je zelo na psu, a to so bili dragoceni trenutki. Prinesli so sklep: to bo treba ponoviti :-)