Mineva leto dni, odkar je ni več med nami. Njen spomin živi med nami, še posebej med otroki, njenimi vnukinajmi. Zelo rade gredo na njen grob, prižigajo svečke, spomnimo se je že v jutranji molitvi v avtu, pa zvečer in pri zanjo darovanih svetih mašah. Danes je ena ugotovila, da jo je Bog najbrž zato poklical k sebi, ker je rabil copatke za dojenčke, ona pa je znala tako lepo delati copatke za dojenčke ... O, da bi bil(-i) kakor otroci ...