To, da se čudeži dogajajo, verjamem. Veliko majhnih doživim večkrat.  Čudež, ki se je zgodil te dni, pa je večji. Pred štirinajstimi dnevi je bil M. prvič pri meni. Bil je pred rokom za popravi izpit iz matematike za lanski letnik in me je prišel prosit, če bi mu malo razložil. Prav veliko se mu ni svitalo, to je priznal tudi sam. Poskušal sem mu po najboljših močeh razložit od osnov naprej in mu pomagat. Precejkrat sva se v tem času dobila, tudi po dvakrat na dan. Videl sem, da ga je stvar zagrabila in je začel razumevati in da bi vsaj dve lahko pisal, če le ne bi bil površen in bi se zmotil pri kakšnem minusu ali krajšanju ali ... Na dan izpita sem prosil Svetega Duha za razsvetljenje, mir in jasnost. Tudi njegovi bližnji so ga priporočili Njemu in Njej ... M. je izpit naredil, in sicer z oceno pet (5) ter tako postal eden najboljših v razredu :-) Neverjetno. Od veselja se mu smeji, meni pa tudi. Čudež!