Kako zmotno sem mislil, da jo poznam. Precej sva se pogovarjala, kot se mati in sin lahko. Na dan poroke sem vedel, da se veseli in je hkrati žalostna. Veseli, ker sem si ustvaril svojo družino in žalostna, ker je ostala sama. A osamljena ni bila nikoli. Obdana s sosedami, znankami, prijateljicami ... Mi velikokrat pri njej, ona velikokrat pri nas. Vesela prve, druge, tretje vnukinje. Kako rada je bila varuška - vsak drugi teden je imela rezerviran za eno od svojih punčk. Mislil sem, da je zadovoljna. Delovala je tako. A kaj je nosila v sebi ... to so skrivnosti, ki jih je odnesla s seboj