1. september je bil torej tudi za našo družino zgodovinski. Začelo se je pomembno obdobje. Priznam, ne zavedam se v polnosti vsega, kar nas čaka. Prepuščam Njegovi previdnosti. Zdi se mi podobno kot s poroko. Nhsem vedel, kaj vse me čaka v zakonu. Če bi vedel, bi se lahko prestrašik in zato premislil. Tako pa je prevladalo zaupanje v prošnji za blagoslov. Ravnatelj je včeraj povedal lepo misel. Na koncu šole bodo vaši otroci znali šteti, a bolj kot to šteje srčnost ... 1. september pa bo zgodovinski še zaradi ene stvari. Naj bo zaenkrat skrivnost, a naj tudi tu velja: prepuščam se Mu.