Letošnji prvi september bo ostal v posebnem spominu, v naši družini imamo prvo šolarko. Prvi šolski dan je začela ob 6ih zjutraj, ko je bilo treba vstati in iti na pot - z morja na celino. Pozdravljali so naju čudoviti oblaki, sonce je vstajalo, ribiči so se vračali domov. Čeprav je trdila, da ne bo zaspala, jo je premagalo. Zaradi vznemirjenja še jesti ni mogla. Sprejem v šoli je bil prisrčen, preprost in lep. Ravnatelj je vsakemu segel vroko in ga vprašal po imenu. Starše nas je povabil k sodelovanju pri vzgoji in izobraževanju. Po končanem prvem šolskem dnevu smo šli druzinsko na tortico, potem pa sva z ženo že hitela nazaj - v službo oz. na morje k ostali družini.