V vrtcu, kamor hodita starejši hčeri, spoznavajo poklice. V starejši skupini, ki bo septembra sedla v šolske klopi, je to celoletni projekt, v drugi pa je bil to projekt meseca februarja. No, počakali so tudi zamudnike (beri: mene). Res sem kar nekajkrat prestavil termin obiska, a sem si srčno želel to narediti. Če ne drugega, že zaradi hčera. Če pomislim, bi bil tudi jaz zeloooo ponosen, če bi moj oče prišel na obisk in povedal kaj dela. In kako povedati, kaj delam jaz? Šivilja lahko pokaže svoje izdelke, prav tako pek ... kaj pa je moj izdelek, ki ga otroci lahko potipajo, povohajo, pokusijo? Oddaja na CD-ju? Nisem prepričan.

Zato sem s seboj prinesel nekaj predmetov, ki jih pri delu radijskega voditelja uporabljam: svinčnik, papir, Slovenski pravopis, mikrofon (sicer ne pravega iz studia, tudi mali terenski je bil za otroke atrakcija) in slušalke. S seboj sem imel tudi snemalnik in otroci so lahko takoj slišali, kaj so povedali v mikrofon. Ob tem so se neizmerno zabavali.
Zabavali so se tudi ob govorni vaji "Na travniku se pasejo rjave krave". Stavek najprej izgovorimo pravilno, nato pa vse samoglasnike zamenjamo z a-ji, e-ji, i-ji, o-ji, u-ji. Z zanimanjem so poslušali, kaj vse storimo za dober glas in česa se moramo izogibati.
Razložil sem jim razliko med izobrazbo, poklicem in službo, kaj je lastnost dobrega voditelja, zakaj sem izbral tak poklic, zakaj sem izbral Ognjišče ...
V obeh skupinah so zelo z zanimanjem poslušali (mlajšim sem prestavitev v toliko prilagodil, da sem jim prebral tudi pravljico, poslušali pa so jo na slušalkah), jaz pa sem tudi užival, da sem lahko predstavil svoj poklic oz. način življenja.