Danes smo bili pri maši - spet. Srečali smo družino, ki sicer živi na drugem koncu Slovenije, a nežnejši del zakonskega para rad pride v domače kraje. In če se to zgodi v nedeljo, gredo tudi k maši, a spet v drug kraj. Zakomplicirano? Mogoče, a pojasnijo, da če že gredo k maši, radi o od nje tudi kaj odnesejo. Tam, kjer živijo, med mašo tudi ploskajo. Bravo! Maša je družinska. Nihče te ne gleda, če otrok kihne ali zakriči. Vse je bolj sproščeno in prijazno.
Spomnim se pripovedi misijonarjev, kako (recimo na Madagaskarju ali v Angoli) maše trajajo po več ur, vmes pojejo, plešejo ... Drugačen kulturni svet ... Upam, na kaj takega tudi v Sloveniji. 13. junija v Celje na Slovenski evharistični kongres pride tudi Pedro Opeka.