Le ena črka je drugačna, a čas leta, v katerega smo danes vstopili, je povsem drugačen. Majhna razlika, a velika sprememba. Zdaj ni več čas za prešerno veselje, je pa post vseeno čas veselega razpoloženja. Kot je v današnji oddaji dejala sestra Nikolina, naj bo odrekanje prostovoljno, zavestno, da vemo, čemu ima namen. Telo rabi hrano za energijo, hrano pa rabi tudi duša. S tem, ko se odrekamo telesni hrani, pripomoremo h krepitvi telesa in duha.

Post nam je dan za premislek. Naj bo to čas, ko poživimo našo molitev. Post ni v tem, da je vse prepovedano. V kuhinji naj bo hrana preprosta in skromna, kar telo rabi za delo. Za starejše je to lepa vaja za prečiščevanje telesa. Tudi preko postne priprave lahko prijetno notranje rastemo. Pri mizi ustvarjajmo prijaznost tudi s harmonijo odnosov. Tu se krepita telo in duh. Ne pozabimo na molitev pred in po obroku, kajti ni samoumevno, da hrano kar imamo.

Posta ne moremo enačiti z dieto, to je zavestno gledanje na prehranjevanje. Naj bo to drugačen čas, ki da drugačno dinamiko, ki nas poživlja in naredi razpoložljive, da smo drugačni.