Če ste me zadnji dni iskali na 'laufarcah' in ste morda mislili: Ta je ali pa To je on, ste se zmotili. Ni me bilo. Preprosto, ni se izšlo. Danes sem prišel malo bolj zgodaj v službo, da bi šel popoldne še malo 'laufat' in sem kasneje celo organiziral prevoz opreme (ki se je doma prala in sušila), a ni šlo. Imel sem rezervno varianto s sabo: nahrbtnik z brisačo in kopalkami. Pa tudi nič. V službi zadev ni in hotelo biti konca. Pravzaprav je tak zastoj naredila Tischlerjeva nagrada. Brez zamere, ni kriva nagrajenka Bernarda Fink (iskrene čestitke!), še najmanj. Zadeva je bila včeraj zelo aktualna in treba je bilo obdelati zvočne posnetke, ki jih je poslal Jaka (thx!) in fotografije, ki jih je poslala Marija. Kuj železo dokler je vroče! Izdelek je bil narejen, druge stvari tudi urejene in tako je pred mano prost konec tedna. Ne bo treba v Ljubljano! Načrti so že narejeni in upam, da mi tokrat uspe. Se vidimo!