O pomenu gibanja je napisanega ogromno, nemara celo več kot o pomenu duhovnosti za človeka. Pa ne mislim, da gibanje ni pomembno. Skrbeti moramo ne le za dušo in duha, tudi za telo, saj nam ga je podaril Bog. A pri tem smo dostikrat neredni in izgovor je: način življenja. Zato sem vesel, da imam gibljivo službo. Pa ne le gibljiv delovni čas (jutranja, dopoldanska in popoldanska dežurstva), ampak je tudi kar nekaj dejanskega gibanja. Da pridem od pisalne mize in svojega računalnika do studia za živ program ali za snemanja, naredim 50 korakov. Da pridem nazaj spet 50. Približno enako dolga pot je tudi do tajništva in do tehnično-računalniškega dela radia (to je do Roberta in Izidorja). In vsak dan grem vsaj desetkrat na eno od takih 'tur'. Torej nekaj gibanja je. Sicer pa sem tudi sam privrženec gibanja v naravi. V tem zimskem času sem spadajo zimski športi (k športu pripišem tudi plavanje, kar pa pozimi ni v naravi). Med zimskim športi mi je posebej všeč tek na smučeh. Saj znam tudi alpsko smučati, samo precej več užitka in sprostive doživim ob teku. Nekaj zim sem se moral za tovrstno rekreacijo odpeljati do Rateč, Pokljuke ali Soriške planine. Letos pa je hvala Bogu teči mogoče tudi povsem blizu doma. Opremo imam kar v avtu in ko je priložnost, smuknem na sneg. Ne potrebujem nobene vozovnice, začnem in končam po svojih željah in zaradi manjših hitrosti so tudi poškodbe manjše (padci ...). Danes sem v enem od časnikov prebral, da gre letos prodaja tekaške opreme dobro. Ne nazadnje je cenejša do opreme za alpsko smučanje. In še to sem danes ujel: pri pol ure smučanja porabi telo 352 kalorij, pri pol ure teka na smučeh pa 404. Gremo v gibanje!