Kar težko mi je bilo včeraj zvečer iti spat, ker sem že mislil na današnje vodenje programa. Dolgo časa nisem vstal ob 4h zjutraj. Po poti sem ves čas ob razgibalnih vajah za glavno 'delovno' sredstvo razmišljal o jutranji kavi, ki pa je na vrsto prišla šele ob 9h. Priznam, malo me je bilo strah. En teden nisem bil v studiu, sploh ne na radiu in bal sem se, če bo vse kot mora biti. Takoj sem malo bolj razumel kolege honorarce, ki pridejo na radio enkrat na teden in so mi pred časom izrazili podobne strahove. No, kakorkoli strah je šel stran, z Markom sva se ujela in uspešno priplula do sklepnega pristana. Bil je enak užitek delati z njim, kot z mojim rednim tehnikom Matejem. Sledila je kratka pavza, nato pa sem stisnil tipko "Snemi pošto" v programu za elektronsko pošto. Nekaj časa je trajalo, da je vse potegnilo s serverja - prišlo je namreč 150 sporočil (brez spama). Še precej dlje je trajalo, da sem se prebil skozi, na jutri pa sem pustil odgovarjanje. Lepo je spet priti med dobre sodelavce in lepo bo zaključiti ponedeljkov urnik - čaka me še snemanje kuharske oddaje pri sestri Nikolini.