Poznam jo iz svojih otroških oziroma fantovskih let. Živela je namreč blizu mojega doma, občasno sem jo srečal na cesti, nikoli pa nisva spregovorila besede. Vedno sem jo spoštoval in cenil. Sprva le kot poslušalec, kasneje še bolj kot radijski voditelj. Vedno je neoporečno brala poročila in druge oddaje, z bogatim besednim zakladom vodila kvize in druge razvedrilne oddaje. Pred dvema letoma se je upokojila, tako je ni bilo več slišati. Zato je bilo toliko bolj razveseljivo, da s(m)o se je letos spomnili njeni radijski kolegi in ji podelili nagrado za življenjsko delo Kristalni mikrofon 2009. Tako je bila več kot primerna gostja za obletnico radia. Na obletnico radia pač radi govorimo o radiu. In prvi poslušalcev stik z radiem je prav voditelj, bralec, napovedovalec, moderator. Simona Juvan je bila prijazna sogovornica. Govorila je o delu na radiu, ki mu je dobesedno posvetila svoje življenje. V oddaji je obudila spomine na začetke svojega dela na nacionalnem radiu, povedala je, kaj čuti do slovenščine in njenega velikega bogastva - narečij. Delo na radiu je prineslo različne anekdote, pa tudi stresne situacije. Nekaj jih je delila z nami. V pogovoru se je dotaknila žalostnega dejstva, da poklic napovedovalca izginja in povedala, da prihodnost radia vidi k vrnitvi v preteklost.

Več ...