Današnje dopoldne sem preživel med otroki. V osnovni šoli Orehek Kranj so imeli ustvarjalni dan. Učenci so se od 8h do 12h lahko udeležili 17-ih delavnic in v njih spoznali različne poklice. K vsaki so povabili mentorje, ki se z določenimi poklici ukvarjajo. Mene so povabili v novinarsko. Tako sem jim predstavil delo na radiu, lastnosti in značilnosti novinarskega poklica, razlike med novicami, reportažami in prispevki v časopisu in na radiu oz. televiziji. Da pa ne bi samo govorili o poklicu novinarja, smo se v praktičnem delu lotili izdelave reportaže z ustvarjalnega dne. Obljubil sem jim tudi, da, če bo dobro narejena, bo objavljena na lokalnem radiu. Sami so se z velikim navdušenjem lotili priprave vprašanj in še v večjimi veseljem šli od delavnice do delavnice ter snemali izjave. Tretji korak je bilo oblikovanje petminutne reportaže. To je bilo kar zahtevno delo, saj smo posneli za več kot 30 minut gradiva. A so neverjetno hitro osvojili obdelavo zvoka na računalniku. Malo mi je žal, ker smo se zaradi nadaljevanja ustvarjalnega dne poslovili brez zaključka, a reportaža je nastala in lokalni radio jo je objavil.
Vesel sem, da sem dopoldne preživel z otroki. V njihovih očeh so bile iskrice navdušenja, radovednosti, iskrenosti ... Prav za prav so me požirali in hlepeli za znanjem. Tako so se v meni ponovili občutki, ki sem jih začutil pred kakšnimi 18 leti, ko sem se odločal za poklic. Življenje me je sicer kasneje napeljalo drugam, a iskrica, da bi nekomu pokazal pot v življenje, mu dal znanje in spretnosti, ki jih potrebuje, še tli. No, pa saj jo lahko posredno uresničujem tudi v sedanjem poklicu.