Večkrat slišimo tarnati o krizi duhovnih poklicev: koliko da je bilo novomašnikov včasih in seveda posledično kaplanov in župnikov po župnijah, danes pa je tega precej manj. Nekatere župnije so brez duhovnikov, nekatere samo z župniki brez kaplanov, ki so bili včasih. Zato se mi je zdela zanimiva služba stalnega diakona. Vedno sem mislil, da je to neke vrste župnikov namestnik, ki seveda ne more darovati svete maše in spovedovati, lahko pa dela marsikaj drugega: deli obhajilo, pokopuje, krščuje, poučuje ... A moj gost, Ciril Valant (pogovor z njim sem posnel oktobra 2008 v Slovenskem domu v Chatillonu v Parizu, na sporedu pa bo danes popoldne), mi je odkril drugo dimenzijo: pravi, da bistvo diakona ni, da bi zamenjal župnika, ampak, da na svojem delovnem mestu bolj pričuje za Jezusa. Kot stalni diakon je dodeljen za slovensko skupnost, pogosto je povabljen k sodelovanju na francoske župnije. V začetku je mislil, da je to bolj duhovno delo, sedaj pa ima veliko dela in skrbi v zvezi z življenjem misije in članov, ki ji pripadajo. Meni se je zdel zanimiv tudi kot profesor matematike(!) in oče petih otrok. Prisluhnite pogovoru z njim.