Nimam take sreče kot Jože, ki jih našel kar rasti v naravi. Danes sva jih zgolj pripravljala s sestro Nikolino. Spet torej nekaj aktualnega iz domačega vrta, bi lahko rekli. Letos jih sicer še nisem jedel. Znanci, ki so jih gojili ne daleč stran, tega ne počno več. Moral bi se odpeljati dobrih deset kilometrov stran. In to bom storil ter jih v prihodnjih dneh tudi pripravil. Nemara kar zabeljene, kot je danes predlagala sestra Nikolina (recept si lahko pogledate na spletni strani http://radio.ognjisce.si/oddaje/kuhajmo/). No, morda še stavek, zakaj znanci nimajo več belušev. Rastišče bi morali obnoviti, pa se jim ni izplačalo, ker so preveč belušev nepridipravi pokradli. In ko smo že pri kraji. Pri sosedovih so kradli nekaj noči nazaj. Pa ne belušev. Kar motorje so si zaželeli. Naj jim Bog požegna vse skupaj! Jaz pa bolj skrbno zaklepam avto in hišo.