V tem tednu sem do prve stopnje sestavil portfolio oziroma osebno mapo za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Brskal sem po domačih predalih, zbiral koncertne liste, gledal za časopisnimi članki, iskal po internetnih člankih ..., da bi le našel svoje ime. Ljudi, s katerimi sem sodeloval, sem prosil za priporočila oziroma izjave o tem sodelovanju. To je bila posebna izkušnja. Vsi so se zelo hitro odzvali. A kaj to, kaj vse so šele napisali. Ne bom prepisoval, ker mi je bilo ob tem precej nerodno, ker nase nikoli tako ne gledam. Sem se pa ob tem globoko vprašal: kaj pa jaz, ali bi znal o nekom napisati tako referenco, ali znam videti dobro v drugem, ali se morda preveč ustavljam ob morebitnih napakah. Ne da teh ni, ampak v vsakem je tudi dobro in tega veliko, če le znaš pogledati tako. Bo treba delat na tem, da bom prek motenj našel jasen signal dobrote.