Novo leto, nove priložnosti
Prišlo je novo leto, zame zelo potiho, ker se ob polnoči nisem prebudila, a tu je. Novo leto, ki sem ga v resnici zelo težko čakala. Predvsem zato, ker sem si privoščila proste dni in razkošje, ki mu rečemo družina. Jap, vedno nas vleče na vse konce, premalo smo skupaj, zato so bili ti prazniki več kot čudoviti.
Božič in dan samostojnosti in enotnosti smo praznovali z zamikom. Tako je, če so praziki delovni, a nič za to. Jezus se v našem srcu rojeva vsak dan, Slovenijo pa imamo radi sleherni trenutek - sploh zdaj, ko ji mnogi obračajo hrbet. Zame je to najlepša dežela, je moja, tu sem doma. Tako kot naša mala cerkvica na Suhi. Vsakdo poreče, kako je majhna, a jaz se v nobeni katedrali nisem počutila tako lepo, kot se vsak trenutek pri sv. Janezu Krstniku. To je to, to je dom. Najepše darilo vseh praznikov je sneg, ki sta se ga Manca in Jan neskončno razveselila. Tudi midva z Andrejem, saj sva nenazadnje dva velika otroka. Ko je vsa narava eno samo igrišče in priložnost za veliko veselje.
V letu, ki smo ga začeli želim vsem predvsem zdravja - klišejsko, a tako pač je. Ob misli na mnoge, ki so zelo bolni, se moj prehlad in vse kar sodi zraven, zdi malenkosten, a pove, da je zdravje pač temeljno. Resnično sem imela ob koncu leta občutek, da se je vse leto zvrnilo name. Utrujenost brez konca in kraja ... A v družini je vedno pravo zdravilo in čas resnično celi(skoraj) vse.
Novega leta sem se veselila tudi zato, ker sem si zadala en cilj - tako kot je v oddaji predlagal moj sogovornik, ki je v resnici več kot to, prijatelj Karel Gržan. Čeprav sem si mislila, ah daj no, Karel , saj jih zmoremo več, vidim, da je imel še kako prav. V teh dneh sem se namreč dokopala do bistva. Če vzameš en sklep resno, ta prinese toliko sprememb, da je v resnici več kot dovolj. Z novim sklepom, z novimi upi, veseljem do vsega, kar je bilo, je in bo, začenjam leto 2015. Tudi z lekcijami, ki mi jih je postreglo 2014 - o teh pa mogoče kdaj drugič :) Srečno!
No feedback yet
Form is loading...