Ko te življenje kleše
Mogoče bi bilo bolj prav, če bi zapisala, da me življenje spravlja na obrate. No, pa bo že, a ne, saj tisto, kar ne ubija, le utrjuje. Ostajam večna optimstka, s pridihom naivnosti seveda. :)
A ob vseh trpkih spoznanjih je bilo tooooliko lepega. Res lepega. Na primer pobeg na smučarski dan na Golte. Dan, kot bi ga narisal, družba, ki ne bi mogla biti boljša, zanimive dogodivščine, ki še danes narišejo nasmeh - esspreso :) To je bil vsekakor dan, za katerega ne dovoliš, da bi ti ga kdo vzel. Tega sem se naučila - nikomur ne dovolim, da posega v lepoto preživetega.
Nepozaben je bil tudi koncert Nane Milčinski v Petkovem zabavnem večeru. Jaz lahko rečem le vauuu. In vedno znova se utrjuje misel, kako so res veliki ljudje v resnici preprosti.
Tako preprosti, kot je s. Anica Kruhar, usmiljenka, ki je bila moja gostja. Obiskala sem jo na Mirenskem gradu, kjer sedaj živi. S. Anica je zame poosebljena dobrota in milina, še ena, ki bi jo uvrstila na listo živih svetnikov.
Moje delo je tako lepo in je en velik privilegij - veliko izjemnih ljudi srečam in toliko zgledov, ki me utrjujejo v tem, da je življenje res lepo. Čeprav ... Čeprav pride dan, ko tega ne občutim. No, pa saj, tudi to je za nekaj dobro, a ne? Za kaj že? :)
No feedback yet
Form is loading...