Kolesarska potepanja
Končno sem se spravila v pogon. Pri meni gre v življenju približno takole: najprej ugotovim, da je potrebna neka sprememba, potem grem v knjižnico , si nagrmadim knjig na to temo, po netu prebrskam in preberem ogromno člankov, pa ponovno ugotovim, da je res skrajni čas, da to naredim. Pa naj bo to tema hujšanje,. miganje, vrtnarjenje ... In v teoriji in moji glavi se stvari fantastično odvijajo, praksa pa ... Ojoj, kakor kdaj. Kaj naj nardim, da ne bi bila volk na sladkarije? Vse vem, pa je težko ... Kako bo moj vrtiček lepši, enostanov punca, motika, čas in gremo ... Kako se spraviti v gibanje - enostavo, pot ali pedala pod noge in hop, gremo.
No, vsaj zadnje mi je nekako uspelo. Končno sem se spravila na kolo in ugotovila ,da je kolesarjenje res super. Saj sem še na začetku, vedno bodo mimo mene leteli z nadsvetlobno hitrostjo, ampak jaz zdaj v kolesarjenju uživam in to je bistvo. Ko se vozim po poteh okrog Škofje Loke, sem sila nostalgična, saj sva v gimanzijskih letih s prijateljico Špelo tod veliko prekolesarili in ob tem uživali. Zdaj grem sama, ker nekaj mi je pa res težko - če sem v družbi, je nemogoče, da sem tiho, ampak če gonim v klanec, tudi približno ne morem še govort. Torej ... Sama, s svojimi mislimi in to je to.
In nauk te zgodbe je - ne oklevaj, začni. Okej, pri kolesarjenju uživam, ampak življenje brez sladkarij prinese tudi take užitke? Naj mi kdo pove :)
No feedback yet
Form is loading...