Cerkve se ni treba bati - je včeraj ponovno poudaril novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres.

To njegovo misel, že večkrat izrečeno, sta resno vzela tudi predsednik države in vlade, ki sta sedla skupaj. Pa ne bi o politični eliti, ki je bila v prvi ali tretji vrsti, in tisti, ki je ostala pred vrati. Imamo novega in dobrega nadškofa, ki ga zelo cenim. Želim mu veliko blagoslova, zdravja in močne volje, da bo zmogel vse napore nadškofovske službe.
Spremljanje umestitve ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa po službeni dolžnosti je bilo krasno doživetje. Z Alenom sva poskrbela za vsebino, Boštjan za to, da smo se slišali. Zelo dragocen in velik pa je bil prispevek kapucina p. dr. Metoda Benedika, ki je umestitev komenitral za naš radio. Hvala, p. Metod. Pa še kdaj, a ne?

Ta dan je bil pomemben za nadškofijo, v katero sodim tudi sama. Vesela sem, da je novega nadškofa dr. Antona Stresa v našem imenu - imenu vseh laikov - pozdravil Gregor Čušin. Tako iskreno in iskrivo, zato vam njegov nagovor prilagam.

Spoštovani gospod nadškof!

Pozvan sem bil, da vas v imenu vernikov ljubljanske škofije pozdravim. In tako stojim pred Vami, eden od koštrunov iz vaše črede, da bi izrazil svoje želje in pričakovanja. In če kaj pričakujem, če si česa želim od Vas, potem si želim, da bi Vi veliko želeli in pričakovali od nas, svojih vernikov. Da bi bili do svoje črede zahtevni, kajti pot po kateri stopamo za Vami, je tesna in vrata, skozi katera moramo vstopiti, so ozka. Želim si, da bi palica, ki jo držite v roki ne bila le simbol pastirske službe. Pastirju palica resda služi tudi za oporo, predvsem pa z njo vodi čredo po pravih poteh, jo odvrača od slabe paše, tudi udari, če je treba in brani pred volkovi in roparji. Želim si, da bi nas radi obiskovali na naših župnijah. Ne le za posebne priložnosti in slovesnosti, ampak tudi kar tako: da svojim najemnikom, svojim duhovnikom vlijete poguma, predvsem pa da spoznate svoje ovce, in da ovce spoznajo Vas, da bomo poznali vaš glas in Vam brez strahu in pomisleka sledili.

In, gospod nadškof, brez strahu, vaši verniki smo kristjani, še več: katoličani in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili, četudi ne boste izpolnili naših pričakovanj. A več želja in pričakovanj do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji, tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje. A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih.

Biti škof je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!

Tudi roka, ki Vam jo ponujam ni le simbolna gesta, bonton, temveč je konkretna ponudba, obljuba, ki Vam zagotavlja našo molitev, našo pripravljenost in sodelovanje v ugodnih in neugodnih okoliščinah, bodi prilično ali neprilično. V zameno za jasne besede, stvarna dejanja in pravo pot. Vse zaradi evangelija!

Gregor Čušin, dramski igralec