Marija in Jožef sta res že na poti - vsak na svoj način pospravljamo in pripravljamo hlevčke in jasli za Jezuščka. Res - veliko dela je, priprav, tudi zunanjih, a te včasih kar malce zastanejo, kakšen okrasek gre mimo ... in pri nas bo letos najbrž tako. A tolaži me geslo letošnjega Betlehemskega ognja, ki so ga danes prižgali tudi v kapucinski cerkvi v Škofji Loki: "Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven?"
Pove več kot dovolj in letos ga jemljem za geslo našega družinskega praznovanja. Najbolj veseli bomo, če bo mami doma čez praznike - če se zgodi, da bo ostala v bolnici, pa vem, da bo za Luč poskrbel tudi bolniški duhovnik Miro Šlibar, ki res gori za bolne. Saj vem - ni naključij ... toda ... Pretekli ponedeljek je v oddaji bolniški duhovnik Miro Šlibar predstavil svojo župnijo. Tako kot ob vseh njegovih javljanjih in pogovorih me je tudi tokrat prevzela njegova predanost bolnim, trpečim ...
A nisem si predstavljala, da bo tudi kdo iz naše družine prav kmalu v njegovi fari. Pa se je zgodilo. In sedaj čisto iz prve roke čutim to veliko poslanstvo, ki ga opravlja gospod Miro. Težo bremena, ki ga prinaša bolezen, je bila danes prav zaradi svete maše pri moji mami lažja - Jezus nas v težavah res nosi na rokah. In to je bilo čutiti tudi ob maminem pripovedovanju in sreči, da bo nocoj Marija romarica pri njej. Gospod Miro mi je v odaji pripovedoval, kako kipec Marije roma iz bolniške sobe v sobo; koliko pomeni bolnim ljudem, pa čutim sedaj, ko se je Marija romarica ustavila na mamični bolniški omarici.