Ja, res je tak. Pa še malce hladen, a prav prijeten. Nekaj bremen mi je danes padlo z ramen in upam, da bom sedaj lažje dihala. Na radiu nas je sedaj malo, saj veste, veliko jih je na počitnicah in po sporočilih sodeč - pogledate si jih lahko na naši spletni strani - prav uživajo. Pri nas je vse bolj mirno in kar je neobičajno - sploh ni problema najti praznega studia.
Jutri bi morala spet v Celje, tokrat z Izidorjem, na snemanje prispevkov o tem prijaznem in meni vedno bolj ljubem mestu. Odkar sem v službi, sem bila v Celju večkrat kot v vsem svojem življenju. A jutri ne grem tja - kar čudno, že en teden nisem šla :))) - vreme jo je zagodlo in snemanje bomo preložili na prihodnji teden. Upam, da bo kakšen lep dan - da le ne bo padalo, ker je potem zoprno za kamero - tako pravi Izidor. Sicer pa se tega snemanja veselim, pa tudi kavice z našo nekdanjo sodelavko Matejo, ki je sedaj pridna mravljica na celjski občini.
No, glede snemanja sem malce »naložila« - vesela sem, da bo Izidor zraven, saj me ne bo strah, da ne bi bilo posneto, a če bi on kamero pozabil doma, bi se imela pa še lepše. :) Mah, radio mi je všeč prav zaradi intimnosti - smo skriti in na svoj način odkriti. Kamera pa pokaže več - joj, pa kako te razširi :)))) Sem mislila, da bom do tedaj kaj shujšala ... :(( O tem pa raje kdaj drugič, ko bom imela idejo, kako razvozljati ta svoj gordijski vozel - ne, saj idejo imam, le malo več prave volje manjka.