Ko smo se zadnjič odpravili v Ljubljano, smo šli poslušat »Glasbo na vodi«. Glasbeniki so igrali na ladjici in se vozili od Šuštarskega mosta do Tromostovja. In ker se nam je ideja zdela zanimiva, smo se ogled prestolnice z vodne strani odločili še mi.

Odločili smo za za nočno vožnjo (od 20.h – 21.h) z ladjico Zala in ni nam bilo žal. Prijazen sivolasi kapitan, udobni sedeži, brezplačno brezalkoholna pijača na ladji in še presenečenje za konec, vse to nas je navdušilo. Še najbolj pa z lučkami razsvetljena Ljubljana, še posebej Čevljarski most, Tromostovje in Plečnikove tržnice. Otroci so uživali, mi pa doživeli košček romantike tudi z izbrano glasbo.

In kaj je bilo presenečenje? Kapitan, ki mu je bila to zadnja dnevna vožnja, nas je na koncu povabil še na sladoled. Ja, prav ste prebrali! Vsi smo dobili še sladoled in več kot zadovoljni odšli domov. Priporočam vsem, ki bi si Ljubljano radi ogledali iz žabje perspektive (ali vsaj neobičajne).

Enkrat sem že pisal o tem, kako nas nosi luna in kako njen vpliv občutimo tudi na radiu.
Danes smo dobili pošto, ki jo lahko delno tudi preberete. Podpisan ni nihče, na koncu pa zgovorno nosi v oklepaju napisano (se nadaljuje). Se pravi, da bomo prihodnji mesec pošto spet prejeli. Kaj reči o zapisanem? Najbolje bi bilo nič, ampak ker smo ljudje, ki razmišljamo, si dovolim nekaj pripomb.

1. Psihološki profil človeka, ki je napisal omenjeno pismo, kaže da gre za osebo, ki je globoko ranjena. Ni povsem prepričana v svoje besede, zato neke trditve ponavlja večkrat, verjetno ker bi rada prepričala tudi sebe, da ima prav. Ne zmore se soočiti s svojim mnenjem iz oči v oči ampak se anonimno skriva za predsodki, ki jih ima očitno zaradi neke slabe izkušnje iz mladosti. Ta ga je ranila, kasnejša leta pa so ga v tem le še utrjevala.
2. V njenem napadu ne gre za dejstva, ampak za sklop miselnih posplošitev, ki imajo svoje korenine v splošnem družbenem ozračju, rumenem tisku in opravljanju.
3. Oseba, ki je napisala omenjeno pismo je nedvomno razdvojena. Na eni strani Ognjišču (Gnojišču) ne priznava nič dobrega, prav tako kristjanom ne, ampak po drugi strani je eden izmed naših najbolj zvestih poslušalcev. Naš program posluša tako natančno, da lahko celo citira izjave iz poročil, pozna priimke napovedovalcev, kakšno glasbo predvajamo… In čeprav vse to izkazuje, ta oseba, zaradi svoje razdvojenosti, ne bi nikoli priznala, da posluša Cerkveni radio.
4. Kljub vsemu, ga teme, ki jih radio odpira zanimajo, sicer se ne bi toliko ukvarjal z njimi ampak bi enostavno zamenjal radijsko postajo (saj končno jih imamo v Sloveniji več kot 90)…
Toliko na kratko. Prostor namenjen zapisom, mi ne dopušča, da bi takemu besedilu dajal preveč prostora. Hotel sem vam le povedati, da je radijsko delo sicer lepo, na trenutke napoprno, včasih pa tudi neznosno…

Včasih imamo navidez nerešljive težave, ki dobijo svoj nepričakovani epilog. Tako sem pred leti opazil (pravzaprav so mi povedali drugi), da mi na nekem delu glave izpadajo lasje. Majhen delček, velik približno kvadratni centimeter, je bil (in je še) popolnoma »plešast«, čeprav tam ni »vrtinca« niti ne gre za mesto, kjer se pleša navadno začne delati. Pač delček brez dlak. Seveda me je zaskrbelo. Šel sem k zdravniku, ki mi ni znal dati pravega odgovora, zato me je poslal, k specialistu. Ta mi je predpisal vrsto preiskav. Vzeli so mi kri, vodo, blato… Ko sem prišel po rezultate, mi je zdravnik povedal, da so vsi testi negativni. Potem je povedal še, da v 70% tako ali tako ne ugotovijo za kaj gre, naj bom potrpežljiv in naj naredim še nekaj drugih testov. Ker nisem pretiran ljubitelj bolnišnic od znotraj, sem takrat zaključil z medicinskimi testi.
Odgovor pa sem dobil prav kmalu pri… frizerju. »O gospod, tukaj vam pa nekaj las manjka. Nič hudega, v mladosti ste padli na glavo in poškodovali korenine las. Lasje zaradi tega včasih na tistem mestu prej posivijo, včasih pa kar odpadejo…« In res, ko sem razmišljal o tem preprostem odgovoru na vprašanje, zakaj na tistem mestu nimam las, sem se spomnil, da me je kot predšolskega mulca, sosedov starejši fant nosil za vratom. Nekdo od drugih otrok, ga je nekaj zmotil, spustil me je in padel sem vznak… Ravno na tisto mesto. Vem, da sta me starša peljala v bolnico na opazovanje, ampak več od pretresa takrat niso ugotovili. Korenine las pa so se poškodovale…

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je spet pripravilo poletno komedijo, ki jo uprizarjajo v letnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Večinoma ljubiteljski igralci na čelu z režiserjem Lojzetom Stražarjem in igralci Kondijem Pižornom, Pio Brodnik, Brigito Horvat, Jožetom Vunškom, Juretom Seškom in ostalimi, poskrbijo za primerno dozo smeha in pesmi, kar je pravi recept za polno letno gledališče. Tudi tokrat je bilo tako. Pred gledališčem so bili parkirani tudi trije avtobusi, kar pomeni, da dober glas res seže v deveto vas…
Sicer gre za uigran tim, ki leto za letom vztraja in pripravlja nove predstave. Vidi se jim, da v tem kar delajo uživajo in to jim (poleg dobre sprejetosti pri publiki), daje poleta za naprej. Imajo žlahten občutek za detajle, tako kar se scene tiče, kot naprimer koreografije otroškega plesa. Poleg tega v predstavi nastopa tudi cimer Jure (ki pa zanimivo o tem ni nič pisal na svojem blogu, čeprav je zanimivo izvedeti kakšne detajle iz zaoderja…) njegova boljša polovica Urša in še najstarejši sin Luka. Še en konec tedna (13., 14., in 15., avg.) bo moč spremljati Marico na poti v Ljubljano, kjer se bo učila šivanja, kuhanja in prepevanja, zato pazite, da predstave ne zamudite! Prilagam nekaj fotodokumentacije, ki potrjuje zapisano.

Ko sem razporejal vabila za Koledar prireditev, mi je v oči padlo povabilo Glasbene mladine Ljubljanske na koncert z naslovom Glasba na vodi. In smo šli zvečer (začelo se je ob 21.15) to družinsko pogledat (malo tudi prisluhnit). Študentje Akademije za glasbo združeni v Kvartet klarinetov Bolineja so na ladjici na Ljubljanici (od Šuštarskega mostu do Tromostovja) izvajali klasično glasbo. Na ladjici sem opazil tudi Marinko Gombač iz Glasbene mladine. Vsekakor zanimiva ideja. Ladjica se premika po nekaj metrov in nato obstane. Takrat pa glasbeniki zaigrajo. Akustika je dobra, kajti zvoki se odbijajo od vode in nabrežja, ljudi je bilo v mestu tradicionalno veliko. Če imate prihodnjo soboto čas… in prihodnjo… je tole program:
15.08.2009 | 21.15: Trio Instrumentalis - klasična glasba
22.08.2009 | 21.15: Nina Kompare, sopran & Tomaž Plahutnik, citre - ljudske pesmi različnih evropskih narodov