Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravljata 9. novembra mednarodni znanstveni posvet z naslovom TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI. Gre za reminiscenco ob dvajsetletnici padca železne zavese v Evropi.
Posvet se bo zgodil v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije, navajam pa tudi nekaj poudarkov, iz vsekakor zanimivega mednarodnega znanstvenega posveta.
Vse skupaj se bo začelo ob 9. uri z pozdravnimi nagovori in uvodnimi referati Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, mag. Andreje Valič, direktorice študijskega centra za narodno spravo in prof. dr. Lovra Šturma, bivšega ministra za pravosodje in bivšega predsednika Sveta EU.
Posebej zanimiv zna biti razgovor z grofom Nikolajem Tolstoyem, ki bo sicer potekal v angleščini in se bo začel ob 10. uri. Sledil bo sklop predavanj, ki jih bo povezal dr. Matija Ogrin. Sodelovali pa bodo dr. Tamara Griesser-Pečar: Register totalitarnih režimov in pojavov v Sloveniji, dr. Jernej Letnar Černič: Iskanje normativnih odgovorov na totalitaristična hudodelstva, dr. Damjan Hančič: Oris revolucionarnega nasilja na Kamniškem v letih 1941-1945, mag. Renato Podbersič: Revolucionarno nasilje na Primorskem in Andrej Zorko: Mobilizacija v nemško vojsko
V popoldanskem delu pa bodo nastopili še Pavel Jamnik: Zavedanje zločina, dr. Mateja Čoh: “Bande” – teroristične skupine ali provokacija Udbe?, dr. Milko Mikola: Izgoni prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji v obdobju 1947-1949, mag. Andreja Valič: Zgodovina za prihodnost, mag. Monika Kokalj Kočevar: Življenjske zgodbe druge svetovne vojne in Jože Dežman: Razpad tabujev in tranzicijska pravičnost v Sloveniji.
Posvet bomo snemali tudi za radio Ognjišče in odmevnejše prispevke posredovali tudi v Oddaji Moja zgodba.

Škof Rožman je ena najbolj osovraženih osebnosti slovenske polpretekle zgodovine. V soboto 7. novembra bo v Zavodu sv. Stanislava, od 9. h naprej, SPOMINSKI ZBOR ob 50-obletnici njegove smrti, pod naslovom: "Križa teža in plačilo". V organizaciji društva Slovenskih katoliških izobražencev bodo sodelovali: dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Marijan Smolik, Anton Drobnič, dr. Ivo Kerže in akademik dr. Kajetan Gantar. Prav pred kratkim je izšla knjiga »Med sodbo sodišča in sodbo vesti«. Izdala jo je Založba Družina in so v njej večinoma še neznani dokumenti. Še zlasti lahko omenimo seznam oseb, za katere je škof Rožman interveniral med drugo svetovno vojno. Gre za približno 2000 posameznikov in približno 60 skupin, ki so štele tudi do 1000 ljudi. Rožman je skušal rešiti kar največ življenj, vendar pa je kljub temu, predvsem zaradi svojega nasprotovanja komunistični revoluciji, doživljal obsodbe in klevete.
Kaj lahko rečemo ob 50 letnici njegove smrti? Bo njegova vloga objektivnejše opredeljena, glede na to, da je bil montirani proces iz leta 1946, na katerem je bil škof v odsotnosti obsojen na 18 let strogega zapora, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja, razveljavljen? Konec decembra 2005 je namreč škofija vložila zahtevo po varstvu zakonitosti. Vrhovno sodišče v Ljubljani je 1. oktobra 2007 razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča z dne 29. avgusta 1946. Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno sojenje, s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z 10. aprila letos pa je bil kazenski postopek proti škofu Rožmanu ustavljen.
Morda nam bo odgovor na katero izmed teh vprašanj prinesla sobota.

Tokrat smo se že tretjič srečali predstavniki katoliških medijev v organizaciji Komisije za medije Slovenske škofovske konference. Navzoči so predstavniki Tiskovnega urada SŠK, tednika Družina, revije Ognjišče, radia Ognjišče, radia Slovenija, Vrneta, Sončne pesmi, tiskovni predstavniki različnih škofij, nekatere pa tudi še pogrešamo. Srečanje poteka na Otočcu, kjer smo popoldne že imeli uvodno predavanje škofa, odgovornega za medije« pri SŠK, dr. Petra Štumpfa. Ta nam je na srce položil zavzemanje za resnico in odgovornost pri poročanju. Predavanje smo sklenili z diskusijo, ki se je med drugim dotaknila tudi povišanih tonov v komunikaciji hrvaške komisije Pravičnost in mir, in njihove izjave o meji. Ocenili smo jo kot neustrezno, pretenciozno in površno, ter razmišljali o ustreznih odgovorih nanjo…

Škof dr. Peter Štumpf med dr. Ivanom Merlakom in dr. Janezom Grilom

Popoldan smo nadaljevali z ogledom tovarne Krka, kjer so nam prijazni uslužbenci pod vodstvom Elvire Kralj, odgovorne za stike z javnostmi v Krki, razkazali tovarno in delovne procese v njej. Krka da nekaj nase, kar smo takoj začutili, saj se je že na vhodu na velikem ekranu pokazalo, kaj se trenutno dogaja pri njih in eden od zapisov je kazal tudi tole:

Večer smo zaključili na Trški gori pri Colnarjevih, kjer so nas prijazni gostitelji povabili pod svojo streho. Tam smo v sproščenih družabnih trenutkih poglabljali predvsem medsebojno poznavanje in stanovsko pripadnost. Jutri bo kar naporno, z več predavanji in tudi s srečanjem z novomeškim ordinarijem Andrejem Glavanom.

Udeleženci

Menda bo torek prinesel prvi sneg v zimi 2009/2010. Tri tedne prej kot lani. Zelo lepe dneve smo preživeli še ta konec tedna, zato kot obliž pripenjam te slike. Na njih najdete take barve, kot na kaki impresionistovi paleti. Naj nam poživijo dan...

Zelo me je presentilo stališče komisije Iusticija et Pax, Hrvaške škofovske konference, ki se je na slovensko hrvaško arbitražo glede meje odzvala s precej ostrim stališčem in hrvaško vlado pozvala, "naj od sporazuma odstopi tudi za ceno blokade ali vstopa v Evropsko unijo. Komisija Iusticija et Pax Hrvaške škofovske konference namreč ugotavlja, da gre pri zahtevi Slovenije po stiku z mednarodnimi vodami za ozemeljske zahteve, v katere Hrvaška ne sme privoliti, tudi za ceno nečlanstva v EU-ju.
Zapisali so, da "hrvaški državljani ne želijo v Evropsko unijo, če Unija ob tem bistvenem vprašanju ne dokaže, da je resnično skupnost prava in moralnih vrednot". Komisija tudi meni, da bi se morala Hrvaška bolj energično zoperstaviti nepravičnim slovenskim prizadevanjem, saj ta ogrožajo pravico in mir ter krepijo destabilizacijo "evropskega jugovzhoda". RTV-Slo

Danes je takoj sledil odgovor naše komisije Pravičnost in mir:
Komisija »Iustitia et Pax« Hrvaške škofovske konference (torej ne sama Hrvaška škofovska konferenca) je v soboto, 31. oktobra 2009, objavila izjavo v zvezi z arbitražnim sporazumom glede določanja meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
Ko je ta izjava postala znana, je predsednik Komisije Pravičnost in mir (KPM) pri SŠK mariborski nadškof koadjutor dr. Anton Stres še istega dne poslal predsedniku hrvaške komisije »Iustitia et Pax« pismo, v katerem je izrazil obžalovanje, da je bila ta izjava objavljena. Predsednik slovenske KPM je poudaril veljavo načela pravičnosti, ki je nad »črko zakona« in navedel govor papeža Benedikta XVI. v OZN 18. aprila 2008, kjer je papež jasno opozoril na spornost »prevlade legalnosti nad pravičnostjo«. Predvsem pa je nadškof Stres podaril, da v zvezi z mejnim sporom slovenska KPM »meni, da ni v njeni pristojnosti, da se neposredno vključi v reševanje tega spora in zavzema konkretna stališča do tega, kje in na kakšen način naj bo določena meja med državama. Izrazil je pričakovanje in zahtevo, naj bo meddržavna meja pravična in naj v prihodnosti ne bo več povod za medsebojne spore, temveč osnova za nadaljnjo krepitev prijateljskega sožitja, sodelovanja in sosedstva.« TU-SŠK