Bodimo vedno pripravljeni pomagati drugim in prevzeti odgovornost. Pozabimo na morebitne izgovore, s katerimi bi se izvlekli tako, da bi vso odgovornost prevalili na koga drugega. Potem ko je Juda Iškarjot izdal Jezusa in se obesil, so na njegovo mesto izbrali Matija. Pravzaprav so ga izžrebali. Odločitev so dali v Božje roke, zato je Matija tudi Bogdan, ker ga je "Bog dal".

Da bi bil tudi jaz, po zgledu Matija človek, ki je prežet z ljubeznijo, ki ne misli le nase!

Tole sem danes potegnil iz računalniškega spomina, namenjeno pa je vsem, ki preživljate proste dni s tistimi, ki jih imate radi!

1. Naštejte pet najbogatejših ljudi na svetu.
2. Naštejte zadnjih pet zmagovalcev na tekmah svetovnega pokala v smučarskih poletih.
3. Poizkusite se spomniti imena zadnjih petih Miss Slovenije.
4. Naštejte deset oseb, ki so dobile Nobelovo ali Pulitzerjevo nagrado.
5. Naštejte vsaj pet dobitnikov Oskarjev za najboljšega igralca ali igralko iz zadnjih pet let.

No, kakšen je rezultat?

Bistvo je v tem, da si večina izmed nas ne zapomni včerajšnje senzacije.
Saj ti, ki se jih niste mogli spomniti ali pa se samo niste mogli spomniti njihovih imen, niso zgube; govorimo o najboljših na svojem področju.
Ampak aplavz utihne. Slava zbledi.
Nagrade izgubijo sijaj. Dosežki se pozabijo...

*************************************

Zdaj pa še en (podoben) kratek kviz, za dosego boljših rezultatov:

1. Spomnite se vsaj treh učiteljev, ki so vam kdaj pomagali v šoli.
2. Naštejte tri prijatelje, ki so vam pomagali, ko vam je bilo res hudo.
3. Spomnite se pet oseb, od katerih ste se naučili kaj pomembnega.
4. Spomnite se nekaj oseb, ki so povzročile, da ste se počutili pomembni.
5. Premislite o petih ljudeh, s katerimi se radi družite.

Ste takoj znali odgovoriti na vsa vprašanja?

In še nauk tega kviza: Ljudje, ki naredijo vaše življenje bogato in drugačno, niso tisti z najvišjimi diplomami ali najboljšimi rezultati, niti tisti z največ denarja ali najvišjimi nagradami. To so vsakdanji ljudje, ki jim je veliko do vas, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z vami. Zato nikdar ne pozabite teh ljudi!

"Naj vas ne skrbi možnost konca sveta danes! V Avstraliji je že tako ali tako jutrišnji dan!"
(Charles Schultz)

Pogled na zimski gozd je pomirjujoč. Človeška duša se večkrat navdihuje ob podobi dreves.
Drevesa stremijo kvišku in navzgor hoče tudi naš duh.
Drevesa v gozdu tvorijo sliko velike ubranosti in ubranost je nekaj, k čemur težimo.
Množina drevesnih debel spominja na neko posebno solidarnost, ki si jo v življenju želimo.
In v gozdu vlada mir, ki ga drugje ne najdemo.

Ste kdaj opazovali sence, ki jih mečejo drevesa v gozdu pozimi? Dolge in sloke so. Čisto drugačne od tistih poletnih ali pomladnih. Drevesa rišejo linije po tleh, po poteh in listju. Ker ni snega in so temperature za januar nenavadno visoke, ker se tudi dan že daljša, skoraj malo »diši« po pomladi. A ta je še daleč. Ljudi pa sonce zvabi iz domov, kot muhe mrhovina. Kdor zna opazovati, tudi v zimski sivini vidi barve. To so barve optimizma. Prav posebne so, subtilne, kot bi jih opazili na pravkar očiščeni stari steni, ki čaka pleskarja, da jo pobarva.

Redko ni treba na sliki popraviti ničesar. Ta je ena izmed teh.
Kam pelje ta pot? To ni vprašanje iz geografije ampak iz domišljije...

Kakor se vreme zelo hitro spreminja, se nekaj podobnega lahko zgodi tudi z našim zdravjem. "Nič ni tako krhko kakor sreča in zdravje," pravi neki rek. Na lepem se lahko naše dobro počutje poslabša, denimo po kakšni jedi, zabavi, stresu ali naporu. Nesreča pa lahko v hipu uniči življenje. Tega dejstva ne smemo prezreti, prav tako pa ga ne smemo potlačiti. Človek živi iz upanja. "Dokler diham, upam!"