Spet se nekaj dogaja.
Z Novim letom 2018 preberite vsak dan novo spodbudno misel.
Še trije dnevi do začetka ....

Misel dobra,
misel blaga,
naj nas vodi,
blagoslavlja!
Mir naj v srce vžge,
takrat pravi Božič je!

V sklopu radijskega misijona je bila med drugim povedana tudi ta meditacija. V razmislek ...

Blagor tistim kristjanom, ki so preveč utrujeni, preveč zaposleni, preveč raztreseni, da bi preživljali čas s svojimi kolegi kristjani v Cerkvi – kajti oni so moji najboljši kandidati za odpad od Cerkve.

Blagor tistim kristjanom, ki čakajo, da jih bodo prosili, in pričakujejo, da se jim bodo zahvaljevali – lahko jih uporabim, da upočasnim stvari.

Blagor tistim kristjanom, ki so kritični do cerkvenih oblasti; z malo sreče bodo lahko nehali hoditi v cerkev in prepričali še druge, da nehajo. Moji misijonarji so.

Blagor kristjanom, ki se potegujejo za visoke nazive v Cerkvi; pomagajo mi zmanjševati Bogu predano delovno silo in bodo kmalu pristali med tistimi, ki raje čakajo, da jim bodo stregli, kot strežejo.

Blagor tistim kristjanom, ki so zelo pobožni, vendar gredo vsem na živce – oni so moji najučinkovitejši kamni spotike.

Blagor tistim, kristjanom, ki spletkarijo – oni so moja najboljša razdiralna posadka. Opravljanje in obrekovanje sta moji najljubši igrači.

Blagor kristjanom, ki nimajo časa za molitev – zame so lahek plen; v bistvu se mi zanje sploh ni potrebno truditi.

Blagor kristjanom, ki se nenehno pritožujejo – moji najboljši jemalci poguma so – sejejo nezaupanje v Boga in povzročajo, da se njegovi darovi zdijo grdi.

Blagor tistim kristjanom, ki so hinavski – s tem dokazujejo, da Bog še vedno ni njihov gospodar, in samo vprašanje časa je, kdaj bom imel popolnoma prosto pot do njih.

Blagor tistim, kristjanom, ki ne berejo Svetega pisma – ni mi več potrebno razmišljati, kako naj jih prevaram, kajti tako šibki so, da lahko uporabim katerokoli metodo, in bo delovala.

Blagor tebi, če to bereš in meniš, da govori o drugih ljudeh, ne pa o tebi – imam te! Čim več bo takšnih, kot si ti, tem prej se bom lahko upokojil.

Postni čas nas spodbuja k spremembam. Če smo morda nekoč hoteli spremeniti svet, kasneje ljudi okoli sebe, lahko v molitvi in postu ugotovimo, da največjo spremembo na svetu naredimo tako, da spremenimo sebe. Spreminjati sebe tako, da bi postajali vedno bolj podobni Kristusu, pa je naloga vsakega kristjana. Kaj nam pomaga, če hodimo vsako nedeljo k bogoslužju, če pa od tam ne prihajamo spremenjeni, boljši, bolj odprti za dobro? Papež Frančišek nas opominja in sprašuje: če se v nas pri svetem bogoslužju nič ne premakne, ali smo sploh prepoznali svojo krščansko poklicanost?

Zato je postni čas pravi trenutek za poglobitev našega odnosa z Bogom, s samim seboj, soljudmi in s stvarstvom. Morda nas je vsakodnevna življenjska rutina odvrnila od pristnega prijateljstva s Stvarnikom nebes in zemlje, ki je naš Oče in nas čaka v vsakem trenutku. V postnem času lahko spet začutimo željo po Bogu, ki je ljubezen, ki nas sprejema takšne, kakršni smo, z vsemi napakami in grehi.

Ali ni postni čas ena sama želja najti Boga?

Ali ni postni čas najti Boga, ki je ljubezen?

Ali ni postni čas odkriti Boga, ki živi tudi v mojem bližnjem?

Ali ni postni čas ponesti Boga v šole in na svoja delovna mesta?

Ali ni postni čas dovoliti, da se sliši Njegova govorica?

Ali ni postni čas prižgati Njegovo luč v temnih kotičkih naše družbe?

Postni čas JE ena sama velika želja najti Boga, najti ga v vsakem trenutku mojega in tvojega življenja. Kajti Kristus je res umrl za vse nas, a tretji dan je vstal od mrtvih!

Da so radikalne feministke in zagovornice istospolnih dosegle odpoved festivala Femme – Féminité v Ljubljani je res jasen znak, kako jim je sprejetje novega zakona o družinskih razmerjih dalo krila. Si lahko mislite, kako lahko en ubogi festivalček, ki ne omenja lezbijk in govori o ženstvenosti drugače kot si moškinje (tako preprosto po Vodebu) predstavljajo, moti? Kar ne morem verjeti …

Ampak ta praksa se bo nadaljevala, kaže pa tudi, kako se bo delovalo v prihodnje. Smo na poti v novo državno zapovedano ideologijo. Feministke in LGTB aktivistke so pokazale pot delovanja in to je grožnja z nasiljem, če se festival ne odpove.

Še dobro, da smo se enkrat za spremembo verniki po vsej Sloveniji poenotili in množično podpisovali pod pobudo za razpis referenduma. Prepričan sem tudi, da bo tisto, kar je bilo revanšistično po hitrem postopku sprejeto, zavrnjeno! Po ljudski, demokratični poti!

Predlagam pa še, da se vsa politika, ki je ta zakon sprejela, postavi zanj in če bo zavrnjen, odstopi!

PS Presenetil pa me je sobotni komentar Gorana Vojnovića v Dnevniku pod naslovom "V torek je bil konec sveta." Naj citiram delček: "Gejevski lobi je v sodelovanju s tranzicijsko levico spodkopal temelje naše kulture in civilizacije. Kriza vrednot je v torek postala kataklizma vrednot." Goran, ki sicer ni kak meni ljub pisatelj, si je s tem brzčas podpisal literarno obsodbo. Čas njegovih nagrad je (po mojem mnenju) minil, kajti dregnil je tja, kjer so od njega pričakovali politično korektnost, ali vsaj molk.