... iz daljnih dežel, ki pa sprašujejo vest tudi nam:
»Če bi vsak človek vsak dan položil pred svojega bližnjega eno samo cvetlico, bi bilo na zemeljskih poteh lepo kot v raju.« (Angleški pregovor)
»Dobro delo, ki ga nameravamo storiti jutri, danes nič ne velja.« (Nemški pregovor)
»Nebrušeni dragulji se ne svetijo. (Japonski pregovor)
»Kdor se ob vsakem človeku uči, je moder;
Kdor premaga svojo strast, je močan;
Kdor je zadovoljen s svojo usodo, je bogat;
Kdor druge spoštuje, je tudi sam spoštovan.« (Judovski pregovor)

Ljudje s katerimi se srečujemo, niso brez napak.
Njihove vzgojne metode, morda niso podobne našim.
V pogovoru jim morda kdaj zmanjka takta in obzirnosti.
Morda se ne zanimajo za najnovejše tehnične iznajdbe ali literaturo.
Ne svetujejo nam vedno prav o vrtičkarstvu ali gospodarstvu.
Lahko, da niso najbolj poučeni o polpretekli zgodovini ...
Ampak, mi smo prav taki, nepopolni v njihovih očeh!
Zato bodimo prizanesljivi. Do njih. In do sebe!

Indijanec iz plemena Siouxov je vzkliknil: »Veliki Duh, pomagaj mi, da ne bom obsodil nikogar, če ne bom prej dva tedna nosil njegovih mokasinov.«
Prav tako indijanskemu kristjanu pripada naslednja meditacija:
Oče, ki slišim tvoj glas v vetru in ki s svojim dihom daješ življenje svetu, sliši me!
Človek sem pred teboj, eden tvojih otrok, majhen in šibak, daj da bom hodil v lepoti!
Daj, da v mojih očeh odsevata rožnata in vijolična barva tvojih sončnih zahodov!
Daj da bodo moje roke spoštovale, kar so tvoje ustvarile!
Daj da bodo moja ušesa poslušala tvoj glas!
Naredi me modrega, da bom spoznal stvari, ki si jih učil,
da bom razumel pridige, skrite v listju in pesku!
Daj mi moč, Oče, da ne bom skušal biti večji od svojih bratov, marveč da se bom uspešno boril zoper največjega sovražnika, samega sebe.
Daj, da bom vedno pripravljen priti k tebi s čistimi rokami in jasnimi očmi,
da bom takrat, ko mi zaide življenje kakor večerna zarja, brez sramu mogel stopiti pred tvoje obličje!

Rimski filozof Seneka (3 pr. K. - 65 po K.) pripoveduje zgodbo svoji o ženi, ki se je zjutraj prebudila slepa. Dala je odpreti okna, a zaman. Zanjo je bila še vedno noč, temna in globoka. Nato je legla nazaj in tudi služinčadi je ukazala naj ležejo in spijo, kajti noč še ni minila.
Čudno a resnično, nadaljuje Seneka, moja žena je oslepela, a si tega ni hotela priznati. Ljubša ji je bila misel, da je svetloba izginila s sveta in da vse pokriva noč.
Kolikokrat se nam zgodi, da nekaj vidimo, pa temu nočemo verjeti in kako lepo bi bilo, če bi ne gledali samo s telesnimi očmi, ampak tudi s srcem.

Danes bi potrebovali nekoga, ki se zna čemu odpovedati,
nekoga, ki ima svoje mnenje in se ga ne boji povedati,
nekoga, ki ve, kje so meje preko katerih ne sme iti.
Danes bi potrebovali nekoga, ki ni „nezmotljiv“ in si upa priznati, da je naredil napako.
Danes potrebujemo nekoga, ki prizna, da ne ve vsega in ceni tudi mnenje drugega.
Danes bi potrebovali nekoga, ki ni preračunljiv, nekoga, ki zna iz srca podarjati.
Danes potrebujemo nekoga, ki bi znal poslušati in hkrati tolažiti.
Danes bi potrebovali nekoga, ki se lahko pogovarja o vsem z vsemi.
Danes potrebujemo nekoga, ki vidi naprej in ve, da nas morajo na svetu voditi vrednote …
Si to ti?