Sanjaj o sončnici, kadar se v tvoje srce naseli mrak.
Če je tvoja duša žejna, se napoti k svežemu vrelcu duha.
Veseli se stvarstva naokoli, pomagalo ti bo zadihati s polnimi pljuči.
Potem boš lahko vsem ljudem brat „veselje“ in sestra „radost“.
Kategorija: "iskrica"
Sprehod v zimskem gozdu je lahko posebno doživetje, še posebej, če hodimo med visokimi iglavci, ki so tudi pozimi nekako vzvišeni. Naša duša, ki jo življenje kakor čolnič premetava sem in tja, lahko v taki zimski pravljici odkrije kar nekaj pomembnih resnic.
Tam najde blagodejen mir,
moč, ki kljubuje usodi,
težnjo po višini in z njo neupogljivo pokončnost,
končno tudi brezčasno porajanje ter čut za skupnost, v kateri se posameznik potrjuje v medsebojni pripadnosti.
Modri Kitajci imajo pregovor: „Če otroka razvadiš ga ubiješ!“
Danes otroke ščitimo na vseh področjih.
Včasih celo toliko, da jim ne uspe pridobiti neobhodnih izkušenj.
Čeprav jim sicer želimo le najboljše, pa jih s tem nevede spremenimo v slabiče.
Kdor se boji mrzle vode ali se izogiba svežemu zraku, se ne sme čuditi, da se bo slej ko prej soočil tudi z zdravstvenimi težavami.
Zavedajmo se, da utrjevanje krepi in osvobaja.
Če mu rečemo Učenik, se zatecimo k njemu z vprašanji, ki nas morijo.
Če mu pravimo Luč, potem ga lahko najdemo tudi v temi.
Če mu pravimo Resnica, mu tudi verjemimo.
Če mu rečemo Pot, hodimo z njim.
Če mu pravimo Življenje, hrepenimo po njem.
Če mu pravimo Modri, mu sledimo.
Če mu rečemo Lepi, ga ljubimo.
Če mu pravimo Bogati, ga prosimo.
Če mu pravimo Večni, ga iščimo.
Če mu rečemo Dobrosrčni, mu zaupajmo.
Če mu pravimo Plemeniti, mu služimo.
Če mu pravimo Vsemogočni, ga častimo.
Če mu rečemo Pravični, se zatekajmo k njemu, kajti razumel nas bo.
Dragocen je človek, ki ima izostren čut za bližnjega.
Tisti, ki zna »prebrati« želje in potrebe ljudi okoli sebe.
Zlata je vreden tisti, ki ima »dober nos« za razmere in prepozna težave, spozna stisko.
Tak, ki hitro začuti, kako se mora obnašati do drugih, da jih ne bo prizadel.
Nekaj taktnosti, empatije in naklonjenosti, je prvi korak, ki ga lahko ponudi vsak.
Stane nič, a lahko že v začetku vzpostavi vez s sočlovekom.
Šele nato se začne konkretna pomoč, reševanje problema.
To so koraki ljubezni do bližnjega.