Mt 27, 31: Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in odvedli, da bi ga križali.
Mr 15,20: Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali.
Jn 19, 17: Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko
Golgota.

Mt 27,24: Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!«
Mr 15,15: Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan.
Lk 23,25: Izpustil je (Pilat) tistega, ki je bil vržen v ječo zaradi upora in umora (Baraba) in so ga zahtevali (Judje), Jezusa pa je izročil njihovi volji.
Jn 19,16: Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.

Simon Gregorčič je v pesmi z naslovom „V pepelnični noči“ ubesedil človeško minljivost.
Pripoveduje, kako se v noči po pustnem torku, veseljačenje zaključi, kako se zapirajo zabavišča, odpirajo pa se svetišča, saj se začenja čas pokore in posta.
Gregorčič najprej sam sebe posuje s pepelom in nato še vse vernike po vrsti,
kot na znani Hrastoveljski freski, zbrane mogočnike, voditelje narodov, bogatine, krivičnike, modrijane, lepotce, mladino in celo otročiče.
Pred Bogom velja za vse isto. Prah si in v prah se povrneš.

Skozi življenje stopati s plešočim korakom je znamenje veselja.
Prisluškovati Božjim navdihom na poti skozi vsakdanjost, naj bo naša pot.
Videti, da tudi v običajnih stvareh, lahko najdemo priložnost za dobra dela.
Z obema rokama torej zgrabimo življenje in sebe ter druge rešujmo nemoči, pesimizma in depresije.

Človek ni velik po tem, kar ima.
Prav tako ni velik po tem, kar zna.
Človek je velik po tem, kar je!
Plemenitejša kot je njegova duša,
globlja kot je njegova osebnost,
tem večji je človek.
In za notranjo globino si je potrebno prizadevati vsak dan!