Besedice „žal mi je“ imajo čudežno moč in so dokaz močnega značaja.
Navadno omehčajo tudi najhujšega nasprotnika.
Lahko ga spremenijo celo v prijatelja.
Vselej pa nam olajšajo vest!

Gospod, namesto moči, ki mi pešajo, mi daj večjo ljubezen. Tako bom znal dajati z večjo preprostostjo in obzirnostjo.
Namesto navdušenja mi daj nasmeh dobrote za vsakogar.
Pomagaj mi ne samo prenašati, ampak tudi razumeti druge. Naj se zanimam zanje in naj ne bom nikoli črn oblak, čeprav je moj srce utrujeno in žalostno.
(po Jean - Marie Villotu, francoskemu škofu in kardinalu 1905 - 1979)

Kaj nismo večkrat kakor ladja brez jadra in brez krmila.
Morje življenja in veter razmer nas nosita tudi tja kamor nočemo.
Kako potrebno je imeti sidro in vrv.
Sidro, da se ustavimo in vrv, da se privežemo ob pomol.

Človeška družba se bo izboljšala takrat, ko se bo poboljšal posameznik.
Ko se bo zasidral v resnici in privezal na ljubezen …

Da se spopademo sami s seboj, je potrebno nekaj življenjskega poguma.
Začnemo lahko tako, da vsak večer, sprejmemo iztekajoči se dan takšen, kot je bil.
Ne zato, da bi jadikovali, kaj vse se nam je hudega zgodilo, ampak da nam je odskočna deska za naslednji dan.
Da bi na njem gradili.

Potem nam bo vsak novi dan zidak stavbe življenja!

Tudi tvoje življenje ima smisel,
tudi tvoje življenje vodi Previdnost.
Verjemi mi:
vsako človeško življenje ima
svoj posebni namen.
Kdo ve, kako živi ta ali oni človek
v tvoji bližini,
tudi ti ne veš
in vendar si ravno ti zaradi njega tu,
ravno tvoja molitev mu je potrebna,
tvoj zgled, tvoja pripravljena roka,
tvoja dobra beseda.

Teolog Peter Lippert (1879 - 1936)