Da se spopademo sami s seboj, je potrebno nekaj življenjskega poguma.
Začnemo lahko tako, da vsak večer, sprejmemo iztekajoči se dan takšen, kot je bil.
Ne zato, da bi jadikovali, kaj vse se nam je hudega zgodilo, ampak da nam je odskočna deska za naslednji dan.
Da bi na njem gradili.

Potem nam bo vsak novi dan zidak stavbe življenja!