Na svetu je toliko lepega.
Hodimo po Stvarnikovih stopinjah v naravi.
Držimo se jih.
Poskušajmo jih odkrivati.
To nas bo pomirjalo, osvobajalo, tolažilo, reševalo …

Ne bomo se počutili več osamljeni in zapuščeni.
Čutili bomo, da nas Stvarnik vodi za roko in nam razkazuje svojo delavnico.

Da bi držal glavo pokonci, tudi kadar jo bodo vsi drugi izgubili.
Da bi zaupal vase, tudi ko bodo vsi dvomili.
Da bi znal počakati in se ob tem ne utruditi.
Da ne bi sovražil, pa čeprav bodo drugi sovražili.
Da bi znal sanjati tako, da sanje ne postanejo tvoj gospodar.
Da bi znal misliti tako, da misli ne bodo tvoj cilj.
Da bi znal pripraviti svoje srce, živce in mišice, da bi ti služili, čeprav so že izčrpani.
Da bi znal enako sprejemati največje pohvale in najgloblja ponižanja.
Da bi znal govoriti s kralji, a da ne bi izgubil stika s preprostimi.
Da ti ne bi mogli škodovati niti sovražniki niti izguba prijateljev.
Da bi znal izkoristiti sleherno minuto s pogledom na večnost ...

Človek ne sme nikoli pomisliti, da je odveč. Da je breme, napaka, da je nepotreben …
Vedno si mora izbrati neko nalogo in jo uresničevati.
Do poznih dni življenja se mora učiti in težiti za tem, da bi iz svojega življenja naredil še nekaj več.

Za to ni nikoli prepozno.
Čas je do zadnjega diha, do zadnje misli …

Kaj se pravi biti moder? Povedati resnico tako, da ne ruši, ampak gradi. (Romano Guardini)

Pridruži se dobrim in sam boš dober med njimi. (Miguel de Cervantes)

Življenje nam je darovano. Zaslužimo ga s tem, da ga darujemo. (Rabindranath Tagore)

Dokler bodo sence, bo tudi sonce. (Ivo Andrić)

Juha, ki je preslana, ni užitna.
Ne moremo je pogoltniti, prav trpimo, če jo moramo požreti.
Poleg vsega, preveč soli tudi ni dobro za ledvice.

Po drugi strani, pa so neslane jedi brez okusa. Plehke.
Šele sol jim da okus.

Biti sol v družbi, pomeni vzpostavljati ravnovesje.
Hoditi na vrvi življenja in s palico loviti ravnotežje.