Leta 1954 je bil razpisan natečaj za najkrajši Jezusov življenjepis. Zmagal je naslednji zapis:
„Rodil se je v neznatni vasici kot sin preproste žene. Zrasel je v drugi vasi in tam do svojega tridesetega leta pomagal v tesarski delavnici. Nato je tri leta hodil po vaseh in mestih, učil je in pridigal. Napisal ni nobene besede. Nikoli ni bil na nobenem političnem položaju. Svoje hiše si ni postavil. Tudi družine si ni ustvaril. Nikoli ni hodil v nobeno šolo. Njegove noge niso stopile na velemestni tlak. Od svojega rojstnega kraja se ni nikoli oddaljil za več kot tristo kilometrov. Nič takega ni naredil, kar se navadno pripoveduje o velikih in slavnih.
Že ko je bil mlad, je bilo javno mnenje zoper njega. Prijatelji so ga zapustili in predan je bil sovražnikom v roke. Nad njim je bil izvršen krivičen proces. Ko je umrl, so si krvniki z žrebom razdelili njegovo edino imetje, obleko. Položili so ga v grob, ki mu ga je začasno odstopil vdan prijatelj.
Od tedaj je minilo skoraj 2000 let. Danes pa je najpomembnejša oseba človeškega rodu in stoji na čelu vsega napredka.
Vse vojske, ki so kdaj korakale po svetu,
vse mornarice, ki so kdaj plule,
vsi parlamenti, ki so kdaj zasedali,
vsi vladarji, ki so kdaj vladali na zemlji,
vsi skupaj niso imeli tolikšnega vpliva na človeka,
kot njegovo osamljeno življenje!“