Kdor hoče okoli širiti velikonočno veselje, se mora za to zavestno potruditi!
Zjutraj mora vstati prežet s hvaležnostjo!
Pozdrav nas nič ne stane, pa smo zanj deležni pozornosti.
Smehljaj odpuščanja pomaga drugim iz škripcev.
Veder in nasmejan obraz privabi sonce tudi na oblačen dan!

Če je naše srce polno veselja, moramo o njem povedati tudi drugim.

Gospodovo vstajenje lahko popolnoma spremeni naše življenje.
Če ne bi bilo velike noči, nas nič ne bi moglo potolažiti.
Ne bi mogli upati.
Velika noč pa je nad našim početjem in razmišljanjem razpela krila večnosti.
Živimo med dvema bregovoma, med tostranstvom in onstranstvom.
Življenje iz vere nam pomaga, da nas ne premetava sem in tja, ampak da lahko trdno stojimo sredi spremenljive resničnosti.
Velika noč je praznik, ko življenje resnično obhaja zmago.

Ogenj, ki ga prižgemo pred velikonočno vigilijo, ima globok pomen.
Použiva les in ustvarja novo obliko svetlobe.
V njem se razodeva moč, ki je bila v lesu pritajena in neizkoriščena.
To je noč, ki nam je naklonila večni dan.

Če zapremo oči, lahko v sebi odkrijemo Božjo svetlobo!

Čeprav ima današnji dan noto žalovanja, pa ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje.
Tudi na ta dan, naj prevladuje misel na Kristusovo zmago.
To kaže tudi rdeča barva mašnih oblačil, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima trpljenje svoj pomen.

"Čudno, kadar se spomnim na Jezusa, ga ne vidim najprej na križu, niti v puščavi, niti kako je delal čudeže ali vstal od mrtvih. Najprej mi je pred očmi v Getsemaniju, ko sprejema kelih grenkobe … Njegova duša trpi v največji zapuščenosti. Z otroško preprostostjo, bi skoraj rekel, se obrača k svojim učencem in išče pri njih tolažbe, vsaj trohico sočutja. Toda zvesti učenci mirno spe; spi dobri Peter, spi lepi Janez, vsi, vsi o katerih je mislil samo dobro. Tudi zdaj hoče zbuditi v njih, kar upa pri njih najti, to je sočutje s trpečim človekom. Toda v najstrahotnejših trenutkih, ko bi mu njihova čuječnost mnogo pomenila, oni spe. Jezus pa je v svojem trpljenju in bolečini sam, brezupno sam …"

Herman Hesse (1877 - 1962), nemški pisatelj Nobelov nagrajenec za literaturo 1946