"Čudno, kadar se spomnim na Jezusa, ga ne vidim najprej na križu, niti v puščavi, niti kako je delal čudeže ali vstal od mrtvih. Najprej mi je pred očmi v Getsemaniju, ko sprejema kelih grenkobe … Njegova duša trpi v največji zapuščenosti. Z otroško preprostostjo, bi skoraj rekel, se obrača k svojim učencem in išče pri njih tolažbe, vsaj trohico sočutja. Toda zvesti učenci mirno spe; spi dobri Peter, spi lepi Janez, vsi, vsi o katerih je mislil samo dobro. Tudi zdaj hoče zbuditi v njih, kar upa pri njih najti, to je sočutje s trpečim človekom. Toda v najstrahotnejših trenutkih, ko bi mu njihova čuječnost mnogo pomenila, oni spe. Jezus pa je v svojem trpljenju in bolečini sam, brezupno sam …"

Herman Hesse (1877 - 1962), nemški pisatelj Nobelov nagrajenec za literaturo 1946