Ko se v teh dneh odpravljamo na pokopališče, imejmo v mislih, da gre za prostor, kjer so pokopani ljudje, ki smo jih poznali in ljubili. Z obiskom tega prostora, jim izkazujemo spoštovanje in se hkrati sprašujemo o življenju, smrti in vstajenju. Pokopališče zato od nas zahteva določeno spoštovanje, zbranost, tudi tišino.

Že obleka, ki smo jo oblekli, naj sporoča, da gre za svet prostor. Pogovori na pokopališču naj potekajo v tišini, miru in spoštljivosti. Prav tako na tem prostoru ne jemo ali se glasno pogovarjamo po telefonu.

Morda pomislimo tudi na to, da našim pokojnim več od množine prižganih sveč, koristi molitev zanje in za nas, ki smo z njimi še vedno z ljubeznijo povezani v krogu življenja.

Jarkov ne najdemo samo na zemeljskem površju. Tudi med ljudmi so.
Zasujmo jih!
Ljubezen in dobrotljivost sta sposobni zgladiti globoke raze med nami.
Vsak od nas lahko naredi nekaj dobrega za sočloveka. Tudi tistega daleč. Obstajajo različne akcije, donatorstva, botrstva, ki lahko manjšajo prepade med ljudmi.
Krivica boli, a ljubezen je lahko obliž na rani.

Prijatelj pripoveduje:
„Preden zjutraj odidem na delo, stopim k oknu stanovanja, ki je v višjem nadstropju stanovanjskega bloka. Najprej se ozrem proti neskončnemu nebesnemu svodu, kjer so včasih zvezde, včasih oblaki, jutranja zarja … Nato pobesim pogled navzdol, na cesto kjer vozijo avtomobili, hodijo pešci, drobceni ljudje. Potem se odpravim na delo.
Kasneje mi ni težko pomisliti na razliko. Neskončnost je zgoraj, meje so spodaj ...“

V zadnjih dneh pred praznikoma Vseh svetih in Vernih rajnih se na pokopališča steka reka ljudi, ki urejajo in obiskujejo grobove.
Vsako pokopališče je svet kraj, ki mu izkazujemo spoštovanje in ga s takimi občutki tudi obiskujemo.
Vsako pokopališče je navsezadnje nekoliko nevsakdanji portret naše družbe.
Nenavaden a resničen.
Umrli so del nas in tam je tudi del našega srca …

Mostovi povezujejo dva bregova.
Če jih ne bi bilo, bi bile naše poti veliko daljše.
Prihranijo nam čas in energijo, hkrati pa približujejo onim na drugi strani.

Poznamo tudi mostove „med ljudmi“. Tudi ti povezujejo.
Medsoseska pomoč je denimo most, ki ustvarja povezanost med blizu živečimi ljudmi.
Tudi ti „mostovi“ ne nastanejo sami od sebe.
Zanje je potrebno vložiti veliko drobnega dela in pozornosti, tako z ene kot z druge strani.
A rezultati so vredni zlata!
Premoščajo razlike in ustvarjajo dragocene vez.