Človekova vera v tehnični napredek na znanstvenem, zdravstvenem, izobraževalnem … področju, je podoba vpreženega, sestradanega konja, ki so mu pred nos privezali šop detelje, tako, da je ne more doseči. Zdaj dirja, da bi jo dosegel in potolažil svojo lakoto. A čim hitreje teče in vleče voz, tem hitreje se mu odmika detelja.
Tako tudi človek neprestano dela, si olajšuje življenje na vseh področjih, da bi mu bilo lažje, da bi imel več dobrin, da bi dlje živel in da bi imel več časa zase.
A kljub vsem svojim naporom ugotavlja, da mu ni lažje, da ima vedno manj časa in da ostaja enako lačen in žejen nečesa večjega, globljega od vsega, kar mu more dati napredek.