Kako čudovito je to, kar vidim:
nebo, sonce in mesec, zvezde, gore, gozdove in morje …
Kako čudovito je to, kar slišim:
glasbo, smeh, ptičje petje, šumenje listja, pogovor dveh prijateljev …
Kako čudovito je to kar otipam:
toplo sočlovekovo dlan, otrokove lase, sveže pomito posodo …
Prav tak čudovito je, kako se ti vtisi v mojih možganih združijo v podobo.
Nič nisem naredil, da bi si to zaslužil, a vendar imam ...
Hvala!

1. Za dober zakon se je treba potruditi! Brez nič, ni nič …
2. Na odnosu je treba delati! Če vanj nič ne vlagaš, boš težko žel rezultate.
3. V zakonu se izrečeni stavek ne sme začeti z besedico JAZ. Če sem vedno na prvem mestu jaz, potem zveza dveh ne deluje.

In še: vse kar mož in žena delata, se odraža na otrocih. Nehote se nanje preslikuje družinsko življenje. So kot goba, ki vpija, tako dobre, kot slabe stvari. Zato zakonci, prosite tudi za otroke, da bi odšli v življenje dobro pripravljeni in vzgojeni za dobroto.

V življenju naletimo tudi na ljudi, ki nam niso simpatični.
Iz neznanega razloga nam že od začetka „delajo težave“.
Takrat se lahko v nas prebudijo slabe misli, ki izpljunejo slabe besede in kdaj tudi dejanja.
Če bi se tega radi rešili, potem slabe misli nadomestite z blagoslavljanjem.
Od začetka ne bo lahko, a rezultati se bodo kmalu pokazali.
Ko vas nekaj ujezi, blagoslovite. To lahko storite tudi z molitvijo.
Srečanje z nekom, ki ste ga prej blagoslovili, je veliko lažje in morda boste ugotovili celo, da ste bili za „nesimpatičnost“ neke osebe krivi sami, oziroma je bila ta samo plod vaše domišljije.

Z jesenskim dežjem in uvelim listjem prihaja dan, ko se spominjamo tistih, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami. Spominjamo se naših staršev in otrok, bratov in sester, naših prednikov s katerimi smo bili povezani.
Žalost ob izgubi je naravna, je človeška, vendar se žalosti ne smemo predajati.
Tolaži naj nas misel, da so umrli odšli na boljše. Da so odšli tja, kjer bolečina ne boli, kjer ni trpljenja, tja, kjer se bomo v radosti spet srečali in bili z množico pravičnih, svetih ...
Sveti Pavel pravi, da naj se ne žalostimo kakor drugi, ki nimajo upanja v vstajenje.

Danes ni dan mrtvih, ampak dan živih!
Praznik vseh svetnikov nas opozarja, da se življenje nadaljuje v večnosti.
Opozarja nas, da naj bodo naše misli zasidrane ob zgledu, ki nam ga svetniki dajejo.
Tisti, ki so že pri Bogu, so dosegli svoj cilj. In to je večno veselje.

Kaj ni ta misel krepčilna?

Kaj ni daleč od žalosti?