Tretjo svečko prižigamo na majhnem venčku.
Vsi zbrani zremo vanjo.
Ugasnili smo vse luči in zagrnila nas je tema.
Temno je, a vendar sredi sobe brlijo tri majhne svečke.
Svetlobe ni prav dosti, a če bi bila potreba, bi nam lahko osvetljevale pot, da se ne bi spotikali v temi.
Nekaj časa smo tiho, nič ne govorimo, le poslušamo in postaja nam toplo.
Kar naenkrat se nam okolica ne zdi več tako temna, kajti v njej je bila luč in …luč sveti v temi in tema je ni spoznala…
Zdaj spregovorimo o luči in o tem, da hočemo biti luč tudi drugim.
Majhni plamenčki, ki svetijo in grejejo.
Vsakogar brez razlike.
In če nas bo več, bo naš plamen še večji.
Svetili bomo skupaj.
Noč ne bo več tako temna in ob poti bo vedno svetlo.